Pletenje košev je včasih predstavljalo pomemben dodatek k zaslužku. Velike koše so kupovali kmetje, ki so jih potrebovali za nošenje sena, trave, žagovine (jiečja), manjši pa so bili priljubljen okras. Koš ni znal splesti vsak. Treba je bilo izbrati primeren les in vedeti kdaj je primeren za izdelavo "viter".

Uporabljen material je bil les. Vitre in rebre so iz macesnovega lesa, ki je ravno prav prožen za pletenje. Včasih se za vitre lahko uporablja tudi plastika. Tak koš je vzdržljivejši, vendar ni tako lep kot le lesen. Loki in lesi so iz smrekovega lesa. Obroč pa je iz leskovega lesa. Šprajca se pa imenuje deščica, ki skrbi za to, da sta oba loka razmaknjena. Da si boste zadevo lažje predstavljali prilagam sliko z označenimi deli.

Vitre ne smejo biti presuhe, saj se presuhe lomijo, zato se je les shranjevalo v kleteh, kjer je vlažneje.

Moj deda je izdelal ogromno košev. Prodajali so se odlično in tudi v tujih državah. Kar nekaj košev je našlo svojega lastnika v Avstriji, Avstraliji, Angliji, Nemčiji, ZDA itd. Sedaj je zanimanje zanje precej upadlo, le kdo od mlajše populacije bo še kupoval koš? Malokdo pomisli na to kakšno odlično darilo je lahko tak majhen ročni izdelek.

Za demonstracijo pa sva z dedkom izdelala majhen koš. Slike si lahko ogledate na desni!