Zadnji del epske trilogije Sands of Time se imenuje Prince of Persia: The Two Thrones in je izšel skoraj točno eno leto za predhodnikom. Čeprav je bil slednji relativno dobro sprejet, se je razvojna ekipa tekom izdelave odločila, da se bodo raje približali prvemu delu v seriji, kot pa nadaljevali slog iz temačnega Warrior Withina. Med razvojem sta se spreminjala tudi sama zgodba in igralni elementi, kar zna v svetu iger pogosto privesti do resnih težav v končnem izdelku. Ali se je Ubisoftovem studiu iz Montreala uspelo izogniti katastrofi, pa lahko preberete v tej oceni.

Zgodba in igranje

Prince of Persia: The Two Thrones se odvija neposredno po dogodkih iz predhodnika, v katerem je Princ ubil varuha časovnice, Dahako, in rešil Cesarico časa Kaileeno (dobri konec). Zaljubljenca se z ladjo odpravita nazaj v Babilon, takratno središče Perzijskega kraljestva, misleč, da se bo njuno življenje prestavilo v običajne tirnice. A usode ni mogoče spremeniti, zato ju ob vrnitvi pričaka mesto obdano s plameni. Med Prinčevo odsotnostjo so Perzijsko kraljestvo napadli Skiti, ki jih ne vodi nihče drugi kot pa zlobni Vezir. Med plutjem v pristanišče je njuna ladja uničena, Kaileena pa pade v roke napadalcev. Vezir z Bodalom časa izvede njen obredni umor, sprosti Pesek časa ter se zabode še sam, da bi postal nesmrten. V burni eksploziji se Prinčeva roka, ki je poškodovana z neke vrste bodečo žico, okuži s Peskom, v zmedi, ki nastane, pa mu uspe izmakniti Bodalo časa, preden strmoglavi v globino porušenega stolpa. Padec preživi, sedaj pa je njegov edini cilj maščevanje nad Vezirjem.

Prince of Persia: The Two Thrones popolnoma odpravi sledove nelinearnosti iz predhodnika, saj je vaša pot do cilja popolnoma premočrtna. Pot do Vezirja je otežkočena s številnimi spretnostnimi izzivi, zaprtimi vrati, pastmi in impresivno mašinerijo. Igra je povzela vse bistvene elemente iz predhodnika (tek po steni, skakanje med drogovi in stebri, lovljenje ravnotežja) in jim dodala kopico novih, nekatere pa tudi zamenjala. Podaljševanje teka po steni s pomočjo vrvi je bilo zamenjano s posebnimi odprtinami, v katere Princ zabode Bodalo časa in obvisi, dokler mu ne zaukažete tek po steni ali skok v višino. Ker manever ni hipen, boste v marsikaterem primeru potrebovali odličen občutek za čas, zadeva pa izgleda precej epsko. Dodaten element, ki popestri tek po steni, so odskočne ploščadi, s pomočjo katerih se Princ katapultira med stenami, občasno pa tudi med ploščadmi samimi. Za premagovanje višine se lahko naš junak upre med dve steni in zdrsi navzdol oz. spleza navzgor, občasno pa lahko v ta namen uporabi tudi verigo. Kar nekaj je tudi elementov, ki se premikajo v določenem ritmu (pasti, premične police, drseče stene) ali se uničijo ob uporabi.

Za drugi del novosti kar se tiče izzivov, je odgovoren Temni princ, v katerega se naš junak spremeni, ko ga kaj posebej razburi. Slednji ima na roko pripeto posebno bodečo verigo, katero ne uporablja zgolj za tepežkanje, ampak tudi za premagovanje ovir. Z njo lahko izvlečete določene elemente, na njih skočite in nadaljujete svojo pot. Zelo pogosto je veriga uporabna tudi med tekom po steni ali ob skokih, saj jo lahko pripnete na svetilke in drogove ter tako močno povečate Prinčev doseg. Za aktivacijo morate zgolj pravočasno sprožiti tipko, za vse ostalo pa poskrbi igra sama. Na prvi pogled se zdi kot da izzivi za Temnega princa niso bistveno težji od tistih, ki jih mora premagovati njegov alter-ego, a občutek vara. Naš peščeni junak namreč sproti izgublja življenjske točke, zato je vsaka pot do vode (tukaj se spet pretvori) dirka, ki ne dopušča veliko stranpoti ali razmišljanja, previdni pa morate biti tudi pri uporabi upočasnitve časa.

Drugi pomembni del igre Prince of Persia: The Two Thrones je ostal bojevalni sistem, ki je nekakšna evolucija tistega iz Warrior Withina. Prinčevo primarno orožje je sedaj postalo Bodalo časa, a je z njim povzročena škoda izjemno nizka. Sekundarno orožje, ki ga lahko najdete ali poberete s trupel, je precej močnejše, a se z uporabo uničuje. Tukaj na pomoč vskoči novi tiholazniški način, ki omogoča hipne uboje tudi po več sovražnikov naenkrat. Za izvedbo se morate nasprotniku bodisi neopazno priplaziti za hrbet, bodisi biti nad njim, nato pa ob vizualnem signalu sprožiti akcijo. Sledi vnaprej določena animacija uboja, ki od vas zahteva, da v primernem trenutku pritisnete tipko za napad. Zadeva je izvedena precej epsko in se uporablja tudi v šefovskih bitkah. Temni princ ne more pobirati sekundarnih orožij, je pa oborožen z bodečo žico, ki jo lahko vihti in hkrati udriha po več nasprotnikih naenkrat. Ker se njegove življenjske točke regenerirajo s pobiranjem peska, je ta oblika bistveno premočna, saj morate zgolj mikastiti gumb, da z lahkoto opravite z vsemi nevarnostmi.

Nabor sovražnikov se je glede na zelo pester predhodnik rahlo zmanjšal, a še vedno ostal spoštovanja vreden. Šibkih nasprotnikov oz. kanon futra v igri več ni, zato se boste morali za odstranitev vseh vrst nasprotnikov kar pošteno potruditi. Jedro Skitske vojske predstavljajo bojevniki, lokostrelci in bojni psi, kasneje pa se jim pridružijo močnejši in trpežnejši elitni bojevniki ter nevidni morilci. Vezirjevo napadalno silo dodatno okrepi Babilonsko žensko in moško prebivalstvo, ne smemo pa pozabiti še na kopico šefovskih nasprotnikov. Poleg Vezirja samega so tukaj še njegovi trije generali, ki vam bodo požrli kar nekaj živcev, saj so bitke večstopenjske.

Tekom igre Prince of Persia: The Two Thrones lahko sproti odklepate nadgradnje vaše zaloge peskov in nove moči, od katerih sta najbolj uporabni ostali previtje časa nazaj in upočasnitev dogajanja. Preostanek je zaradi vključitve hitrih ubojev postal nepotreben in ga nisem uporabil niti enkrat. Drugi del nadgradenj predstavlja povečanje količine življenjskih točk, ki ga lahko opravite v skrivnih sobanah, ki pa jih je glede na predhodnik precej lažje najti. Po pitju iz vodnjaka vas čaka serija pasti, ki jih morate uspešno prečkati, da se nadgradnja odklene.

Grafična podoba in zvok

Prince of Persia: The Two Thrones temelji na hišnem pogonu Jade, ki je bil uporabljen že v predhodnikih. Vizualna podoba je glede na predhodnik doživela nekatere izboljšave, ki pa nikakor niso tako revolucionarne, kot so bile tiste izvedene ob prehodu iz prvega na drugi del. Še najbolj očitna sprememba je povratek k barvitosti Sands of Time, ki v kombinaciji z izjemno arhitekturo poskrbi za marsikateri impresivni trenutek. Za pripovedovanje zgodbe poskrbijo tako predizrisane vmesne sekvence kot tudi tiste narejene s pogonom. Zelo moteče je, da slednjih ni mogoče prekiniti, zato boste v marsikateri zaguljeni šefovski bitki izgubljali čas z buljenjem v vedno ene in iste prizore. V kombinaciji z butasto postavljenimi nadaljevalnimi točkami in popolnoma nesorazmerno postavitvijo shranjevalnih vodnjakov, bo igra marsikomu požrla dobršen kos živcev, sploh ker se zna občasno nepričakovano sesuti, Princ pa nerešljivo zatakniti. Upam, da so tistega, ki je bil odgovoren za ta fiasko odpustili in da nikoli ne bo več dobil službe v igričarski industriji! Kamera je dokaj ubogljiva, a začuda manj kot v predhodniku, saj se pogosto postavi v kakšen kot in blokira pogled na akcijo.

Zvočni del igre je doživel precejšnjo preobrazbo, ne le kar se tiče govorcev, ampak tudi govorjenega besedila. Princ ni nič več sam kot v predhodniku, ampak ga med popotovanjem z nasveti ali zbadanjem spremlja njegov alter-ego, srečate pa tudi Farah, s katero razpravljate med vmesnimi sekvencami. Del poti je popestren tudi s pripovedjo Kaileene, ki Prinčevo pot do Vezirja opisuje kot vsevedni pripovedovalec. Zelo so mi bili všeč tudi notranji monologi, ki dobro prikažejo težavnost položaja v katerem se je znašel Princ. Glasbena podlaga se je povrnila nazaj k prvem delu v seriji, saj je metalsko žaganje spet zamenjala orientalska glasba.

Hrošči

Zaključek in ocena

Prince of Persia: The Two Thrones je spodoben zaključek trilogije, ki je bil deležen kar nekaj dobrodošlih sprememb, žal pa ga pesti tudi nekaj slabosti. Z dodatkom Temnega princa in novih spretnostnih izzivov je postal akrobatski del še bolj atraktiven, borbo pa popestri vključitev tiholazništva. Hvale vredna sta tudi barvita vizualna podoba in izboljšan zvočni del, z okrog 11 urami pa je tudi dovolj dolga. Zelo motijo slabo postavljene nadaljevalne in shranjevalne točke ter močno nihanje težavnosti šefovskih nasprotnikov, kar potrjuje tezo, da je bila igra med razvojem deležna prevelikih sprememb, da bi jih lahko do izida izpilili. Škoda.

Tipkovne bližnjice

Kombinacij je na stotine, tu omenjam samo čiste osnove

Desni klik

izvedi dejanje

Preslednica

skok

C

spust iz ploščadi ali vrže sekundarno orožje

E

napad s sekundarnim orožjem

R

zavrti čas nazaj

Q

prestavi pogled

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem

Windows 2000/XP

Procesor

1 GHz Pentium III ali enakovreden AMD Athlon

Grafična kartica

NVIDIA GeForce 3 ali novejši, ATI Radeon 7500 ali novejši

Pomnilnik RAM

256 MB

Prostor na disku

1.6 GB za polno namestitev

Priporočene

Operacijski sistem

Windows 2000/XP

Procesor

1,5 GHz Pentium 4 ali enakovreden AMD Athlon

Grafična kartica

NVIDIA GeForce 6800 ali ATI Radeon 9800

Pomnilnik RAM

256 MB

Prostor na disku

1.6 GB za polno namestitev

Preigrano na

Operacijski sistem

Windows 10 64-bit

Procesor

AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz

Grafična kartica

AMD Radeon RX 460 2 GB

Pomnilnik RAM

16 GB

Igranje na modernejših sistemih

Nekatere izzive ne boste mogli premagati, če bo število sličic na sekundo višje od 60. Priporočljivo je, da imate vedno vklopljen V-Sync in da v kritičnih primerih število sličic omejite na 60 (Radeon FRTC oz. Chill delujeta odlično).

Povezave

• Nakup igre Prince of Persia: The Two Thrones na GOG.com
• Prince of Persia: The Two Thrones Wiki