MudRunner - ocena

Majhen britanski razvojni studio Oovee Game Studios je s pomočjo Kickstarterja uspešno zbral sredstva za izdajo simulatorja terenske vožnje imenovanega Spintires, kar se je zgodilo že leta 2014. Prodaja igre na Steamu je podirala rekorde, a finance očitno niso prišle do vseh odgovornih za njen uspeh, saj je glavni razvijalec Pavel Zagrebelnij potožil, da ga je studio odrezal od projekta, odgovor slednjih pa je bil, da so ga ustrezno poplačali. Spor so sicer zgladili, Pavel pa je vseeno menjal službo in se zaposlil pri Saber Interactive ter tam začel delati na licenciranem nadaljevanju. Spintires: MudRunner je izšel leta 2017 in dosegel dobre prodajne številke, a so ga morali kasneje zaradi sodnega spora z Oovee preimenovati v MudRunner. Ali lahko pri Oovee upravičeno obžalujejo odhod Zagrebelnija pa izveste v naslednji oceni.

Zgodba in igranje

Osnovni del igre MudRunner je enoigralska kampanja s šestimi misijami, ki jo brezplačni DLC-ji razširijo na deveterico, preko orjaške baze map po meri, ki je vgrajena preko Steam Workshopa, pa število naraste na stotine. Pred vstopom v vsako nalogo si lahko izberete do tri vozila, pri tem pa priporočam, da ne presežete število zvezdic (Game Balance), še bolje pa je, da kar pustite privzet izbor. Delno zakrit zemljevid lahko nato najprej raziščete, tako da dosežete izvidniške stolpe (Watchtowers) in razkrijete mapo, lahko pa se tudi neposredno vržete v dostavo hlodov iz nalagalnih mest (Log kiosks) do žag (Saw mills). Naloga je zaključena, ko vsem žagam uspešno dostavite dovoljšnjo količino hlodovnih točk.

MudRunner: izbor vozil
Za mapo lahko izberete katerokoli odklenjeno vozilo, za večji izziv pa priporočam, da ohranite privzete izbire.
MudRunner: izvidniški stolp
Izvidniški stolp razkrije mapo s potencialnimi cestami.

Zadeva se sliši enostavna in samo devet map velikih okrog enega kvadratnega kilometra namiguje, da boste igro končali v par urah, a bolj se ne bi mogli motiti. MudRunner je namreč postavljen v Sibirijo, kjer so ceste redkost in večino voznih površin predstavljajo blato ali močvirja, pot pa je lahko tudi prekinjena z rekami. Gozdne ceste znajo biti trdne, a so pogosto potresene z ostanki dreves in kamni, v hribih pa vas čakajo ozke potke, kjer že z džipom komaj manevriraš. Načrtovanje poti preko zemljevida in njega začetno razkrivanje je tako praktično nuja, še posebej, če igrate v manj prizanesljivem načinu Hardcore, ki ga toplo priporočam. S pomočjo raziskovanja odklenete tudi dodatna vozila, ki so raztresena po mapi, in ta znajo priti zelo prav.

MudRunner: zemljevid
Zemljevid prikazuje tudi globino vode.
MudRunner: odkrito vozilo
Dodatna vozila so izjemno dragocena, še posebej v načinu Hardcore.

Kot Spintires ima tudi MudRunner bogat nabor tovornjakov in drugih vozil iz sovjetskih časov, ki se sproti odklepajo. Razporejena so v kategorije od A do E, nekaj pa jih spada v kategorijo K. Preko trideset vozil se razlikuje po številu in vrsti koles, masi, navoru, možnosti večkolesnega pogona, zapori diferenciala, porabi goriva, vzdržljivosti in najbrž še čem, a so te specifikacije ob izboru v vmesniku skrite, kar je škoda. V garažah, ki jih sproti odklenete, jim lahko zamenjate priključke, delno napolnite tank za gorivo ali pa popravite poškodbe. Slednje se pojavijo ob potopitvi motorja pod gladino, trkih in menjanju brez sklopke, a se morate res potruditi, da bi dosegli maksimum, kjer vozilo obstoji. V tem primeru lahko na drugo vozilo priklopite modul za popravilo poškodb, podobno pa lahko tudi napolnite prazen tank, do katerega hitro pride, če imate vklopljen večkolesni pogon, saj se takrat poraba podvoji.

MudRunner: priključki
V garaži lahko vozilu obesite priključke, ki jih ta podpira.
MudRunner: škoda
Globoka voda je izjemno nevarna in zna povzročiti hudo škodo.
MudRunner: cisterna z gorivom
Cisterna z gorivom odžeja tudi največje požeruhe.

Z izbranim vozilom in prikolico primerne dolžine (dolga: 6 točk, srednja: 4 točke in kratka: 3 točke) se nato prebijete do nalagalnega modula, kjer morate izbrati pravo dolžino hloda in zadevo naložiti. Če imate na vozilu hidravlično nakladalno napravo, ki ima na koncu klešče, se zasidrate v podlago, nato pa preko klešč naložite primerno količino hlodov (2 dolga, 3 srednje ali 4 kratke), ter pri prižganem motorju kliknete na hlode, da se spakirajo v tovor. Nadzor je dokaj težaven, ne le zaradi komplicirane sheme tipk, temveč tudi zaradi statične kamere, zaradi katere je včasih zelo težko poravnati tovor. Alternativni način je uporaba traktorja K-700 z nalagalnikom, ki je sicer precej enostavnejši za uporabo, a spet kamera kvari opravilo.

MudRunner: K-700 z nalagalnikom
K-700 z nalagalnikom je najhitrejši način za nakladanje hlodov.
MudRunner: hidravlična nalagalna naprava
Zaradi statične kamere je nalaganje s hidravlično nalagalno napravo dokaj težavno.

Pri tovorjenju do cilja so zaradi terena seveda pričakovano težave in nemalokrat boste kljub večkolesnemu pogonu in zapori diferenciala obtičali. V tem primeru se lahko poslužite priročnega vitla, ki ga priklopite na drevesa ali njih ostanke, ter se naprej potegnete ravno dovolj, da kolesa dobijo oprijem. Vitel lahko obesite tudi na prikolico ter se potegnete vzvratno, če slučajno pred vami ni primerne točke pritrditev. Obstajajo pa tudi primeri, ko priklopa ni mogoče izvesti in takrat lahko uporabite drugo vozilo ter poskusite z vleko. V enem izmed načinov vozilo nadzira računalnik, včasih pa je bolje prestaviti v način vlečenja. Slednji pride prav tudi v primeru, ko se vozilo prevrne na bok, saj takrat motor ugasne in se je brez pomoči nemogoče rešiti, če igrate v načinu Hardcore.

MudRunner: nevarni vodotoki
Na spolzkem dnu v deroči vodi hitro pride do težav.
MudRunner: vleka vozila
Težko natovorjen tovornjak včasih potrebuje dodatno pomoč.
MudRunner: reševanje z vitlom
Obrnjeno vozilo se ne more rešiti samo, zato uporabite vitel.

Dodatni enoigralski način v igri MudRunner so izzivi, ki so nek podaljšek uvodnega vodnika, vozil pa ni mogoče izbirati, saj so vnaprej določena. Poleg izpolnitve osnovne naloge vam igra doda še omejitve (npr. ne poškoduj vozila), ki izzive napravijo za izjemno zabavne in težavne.

Grafična podoba in zvok

MudRunner teče na pogonu VeeEngine, ki ga je Zagrebelnij razvil že za Spintires, za fiziko pa uporablja Havok. Kljub temu, da gre za praktično indie igro, je videti zelo dobro. Najprej so tu podrobnosti na samih vozilih, ki so pokrita z visokoločljivostnimi teksturami in imajo številne gibljive dele podvozja ter tudi zvijanje ogrodja ob nagibih. Gume se ob obremenitvah deformirajo, iz izpuha se vali gost dim, ki odriva bližje rastje, na tleh se vidijo odtisi koles, bistra voda se skali, ko zapeljete v njo, karoserija se omoči, itd. Igra pozna tudi cikel dneva in noči, žal pa ni pravih vremenskih pojavov, ki bi na primer povečali reke ali poslabšali oprijem. Dober vtis skali pogled v notranjosti vozila, kjer volan prekriva določene stvari (npr. kompas!), ogledala pa so zaradi načina delovanja kamere mrtva. Res je, da lahko z miško pogledate nazaj skozi levo okno, a desne strani ni mogoče videti drugače, kot pa da preklopite pogled kamere. Duhamorna je tudi sprana barvna shema, ki daje občutek, kot da nad pokrajino venomer leži meglena koprena.

MudRunner: všečen videz
Kljub nizkem proračunu je igra videti zelo dobro.
MudRunner: nočna vožnja
Ker v Hardcore ni mogoče preskočiti noči, morate voziti tudi v temi.
MudRunner: pogled nazaj
Pogled nazaj pomaga, a samo na levi strani. Desna stran je znotraj kabine uganka.

Zvočni model po drugi strani vzbuja mešane občutke. Res je, da so vozila slišati avtentično in zvok daje informacijo o tem, kar se z vozilom dogaja, a je notranji zvočnik igre prilepljen na motorni del, kar pomeni, da je motor precej tišji, če pogled kamere ni tisti znotraj kabine. Pa tudi v tem primeru je zadeva slišati precej medlo glede na to, kakšne zverinske motorje vsebujejo tovornjaki. Nenavadno je tudi, da v resnici ne morete pognati obratov v višave niti v najnižjih prestavah in vsaj malo zaslišati moči motorja, saj jih igra tudi ob polno pritisnjenem plinu samodejno uravnava.

Zaključek in ocena

MudRunner je presenetljivo zabavna simulacija vožnje po terenu, ki ob izjemni dolžini (preko 35 ur) ponuja bogat nabor vozil in všečno grafično podobo. Nabor podrobno modeliranih vozil je bogat, dodatno pa ga lahko razširite še s pomočjo stotin modifikacij, med katerimi so tudi nove mape. Čeprav se da vozilo upravljati z volanom, pedali in menjalnikom, pa je zaradi komplicirane nadzorne sheme sočasna uporaba tipkovnice in miške praktično nuja. Želel bi si tudi večjo težavnost in bolj konsistenten poškodbeni model, manjkal pa mi je tudi vpogled v specifikacije.

Hvalim

  • izjemna dolžina
  • zelo zabavni vozni model
  • bogat nabor vozil
  • grafična podoba
  • občutek za podrobnosti
  • vitel
  • tisoče modifikacij

Grajam

  • težavno upravljanje vmesnika
  • način hardcore bi lahko bil težji
  • nekonsistenten poškodbeni model
  • glasnost je vezana na položaj kamere
  • skrite specifikacije

Tipkovne bližnjice

Rmenjalnik
Vnapreden način
Evečkolesni pogon
Qzapora diferenciala
Fvitel
Preslednicaročna
Hluči

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistemWindows Vista/7/8/10
ProcesorIntel® Pentium Dual Core 2.0 GHz ali enakovreden AMD
Grafična karticaNVIDIA GeForce 9600 GT ali enakovreden ATI Radeon
Pomnilnik RAM2 GB
Prostor na disku1.5 GB

Priporočene

Operacijski sistemWindows Vista/7/8/10
ProcesorIntel® Core 2 Duo 2.5 GHz ali enakovreden AMD
Grafična karticaNVIDIA GeForce GTX 470 ali enakovreden ATI Radeon
Pomnilnik RAM4 GB
Prostor na disku1.5 GB

Preigrano na

Operacijski sistemWindows 10 64-bit
ProcesorAMD Ryzen 7 5700G
Grafična karticaAMD Radeon RX 6600 8 GB
Pomnilnik RAM16 GB

Povezave


Zadnja sprememba: | Deli na: