Češki razvojni studio Illusion Softworks je v svojem dvajsetletnem obstoju (vmes ga je kupil Take-Two Interactive in ga preimenoval v 2K Czech) zagnal tri uspešne serije: Hidden & Dangerous, Vietcong in Mafia. Prvi naslov v slednji se je imenoval Mafia: The City of Lost Heaven in je izšel leta 2002. V razvojni fazi je nosil ime Gangster in bi moral biti splavljen že ob koncu tisočletja, a se je izid zaradi spremembe pogona zavlekel za kar dve leti. Končni izdelek je bil zelo dobro sprejet, njegovi nadaljevanji pa precej slabše in morda so se ravno zato pri 2K odločili, da bodo prvenec še enkrat izdali na novem pogonu pod imenom Mafia: Definitive Edition (razvijalec Hangar 13). Čeprav sem predelavo najprej želel kupiti, me je zmotilo, da so v njej spremenili preveč in porezali kar nekaj vsebine – številni so menili, da so s tem naslovu odstranili dobršen del duše. Iz tega razloga sem iz omare privlekel škatelno različico izvirnika, namestil ljubiteljske popravke in ga znova preigral. Že zdaj vam lahko povem, da ne obžalujem moje odločitve, več pa lahko izveste v spodnji oceni.

Zgodba in igranje

Mafia se odvija v ZDA v izmišljenem mestu Lost Heaven nahajajočem se nekje v zvezni državi Illinois. Časovnica je postavljena v trideseta leta 20. stoletja, v čas, ko je bila prohibicija alkohola tik pred ukinitvijo. Igrate taksista Thomasa Angela, ki ga med mafijce potegne srečanje s Paulijem in Samom, članoma zločinske združbe Dona Salierija. Ker jima Tommy pomaga pobegniti iz zasede pripravljene s strani rivalske združbe Dona Morella, ga slednji napadejo in pred njimi se mora zateči v Salierijev bar. Zasledovalci sicer potegnejo kratko, a ker se Tommy zaveda, da ne bo imel miru, dokler ne bo mrtev, je prisiljen opustiti službo taksista in se zaposliti pri Salierijevih.

Zgodba je izjemno všečna in se dobro stopnjuje, a je hkrati tudi polna mafijskih klišejev: ponudba, ki je ne moreš zavrniti; skorumpirani policaji; kršitev omerte (dolžnosti molčanja); dvoboj med plemenitim in okrutnim mafijskim šefom za prevlado nad mestom; itd. Že na daleč se vidi, da so igro močno navdihnili gangsterski filmi: v eni izmed misij npr. najdete referenco na režiserja Martina Scorseseja, ki je bil zadolžen za odlična filma Goodfellas in Casino, poleg tega pa številni liki v igri spominjajo na igralce v omenjenih filmih (npr. Paulie je na las podoben Joeju Pesciju, Don Salieri Paulu Sorvinu, itd.). Podaja se preko vmesnih sekvenc narejenih s pogonom, ki so presenetljivo dobre. Misije so dovolj raznolike, da se ne boste dolgočasili (kar nekaj je tudi časovno omejenih), je pa treba priznati, da se potovanje med točkami včasih izjemno vleče.

Velik poudarek igre Mafia: The City of Lost Heaven je na vožnji avtomobilov, ki jih je v igri na kupe in so vsi brez izjeme primerni letom, v katerih se zgodba odvija. Tommy jih sproti odklepa, bodisi med glavnimi misijami, bodisi med stranskimi misijami, ob koncu vsake naloge pa jih lahko tudi shrani v garaži ter se z njimi kadarkoli zapelje. Škoda le, da igra v zgodbenem načinu ne ponuja dosti razlogov za raziskovanje mesta, ki je sicer zelo obsežno, javni promet (tramvaj in vlak) pa vas ne more zapeljati povsod. Svobodni vožnji sta namenjena posebna načina imenovana Free Ride in Free Ride Extreme, ki sta ločena od kampanje, ter preko bonus misij ponujata še dodatne možnosti za podaljšanje že tako dolgega igralnega časa igre.

Karkokoli že, med pestro paleto starodobnikov boste našli tako take, ki komaj zmorejo kak klanec, kot tudi rohneče zverine, večina pa je zmodelirana po resničnih avtomobilih iz tistega časa (npr. Bolt Ace po Fordu Model T, Lassiter V16 po Cadillacu V-16 in Celeste Marque 500 po Mercedes-Benzu 500K). Vsak avto ima števec prevoženih kilometrov, merilnik in omejevalnik hitrosti, izbirno možnost ročnega menjanja ter med vožnjo tudi porablja gorivo. V primeru, da ste med vožnjo žrtev strelskega obračuna, se lahko zgodi, da vam prestrelijo tank. V tem primeru morate izgubljeno gorivo dopolniti na bencinskih črpalkah, ki so razpostavljene po mestu in na zemljevidu tudi označene. Seveda pa si lahko avtomobile tudi sposodite od nič hudega slutečih mimovozečih ali pa enostavno ukradete katerega izmed parkiranih. Pri slednjem obstajata dve omejitvi: za odklep potrebujete ustrezno znanje, ki ga dobite tekom kampanje od dveh mehanikov v igri (Lucas Bertone in Ralph), poleg tega pa morate biti previdni, da vas pri tem dolgotrajnem dejanju ne ujame policija.

Drugi pomemben element igre je seveda borba, tako s pestmi in hladnim orožjem kot tudi s kopico pištol, revolverjev ter večjih pušk. Tommy lahko v suknjiču skriva več manjših orožij (bokser, nož, revolverji in pištole, granate) in le eno večje orožje (šibrenica, puška, brzostrelka, itd.). V primeru, da npr. iz žepa potegnete revolver in je mesto za večje orožje v suknjiču že zapolnjeno, bo drugo večje orožje, ki ga je imel v rokah, vrgel po tleh. Sredi boja zna tak spodrsljaj voditi v smrt, zato bodite pri menjavi izjemno previdni. Orožja stremijo k realizmu ne le po samem videzu, temveč tudi obnašanju. Povratni udarci otežujejo merjenje in preprečujejo repetiranje brzostrelk; zadetki so absolutno uničujoči za zdravje vas in nasprotnikov (pazite se bližnjega srečanja z šibrenico ali odrezano šibrenico!); ponovno polnjenje večine orožij zavrže obstoječe naboje v nabojniku (previdno pri polnjenju Thompson 1928!); dlje kot traja boj, manj streliva boste lahko pobrali od padlih nasprotnikov, saj ga imajo omejeno količino tudi oni; itd.

Niso pa le orožja tista, ki vas lahko spravijo pod rušo in končajo misijo: eksplodirajo lahko tudi avtomobili in eksplozivni sodi, kar pomeni gotovo smrt, če ste preblizu ali imate malo življenjskih točk. Slednje je v igri kar pogosto, saj so skrinjice s prvo pomočjo redke, poleg tega pa se lahko iz njih pozdravite zgolj delno. Drug način za predčasni zaključek misije je smrt katerega izmed vaših spremljevalcev. Slednji so sicer koristni ter streljajo zelo natančno, a včasih pretirano rinejo v nevarne situacije, ki jim hitro poberejo življenjske točke. Ker se ne morejo pozdraviti, nekatere misije pa so izjemno dolge, vam priporočam, da poskušate nasprotnike zvabiti, da napadajo vas. Lahko pa seveda znova naložite samodejno shranjeno igro (razmiki med shranjevalnimi točkami so včasih sicer izjemno veliki) in poskusite z drugo taktiko.

Posebno poglavje v igri Mafia: The City of Lost Heaven je policija, ki je precej stroga. Kaznovani boste za vožnjo čez rdečo luč, trke, prekomerno hitrost in seveda nošenje ter uporabo orožja. Od obsega prekrška je odvisno, kako jo boste odnesli. Za blažje prekrške vam bodo izstavili položnico, ki v zgodbenem načinu nima veljave (vam pa pokrade čas), v načinu Free Ride pa vas stane denarja. Za resnejše prekrške (pobeg s kraja zločina) vas bo avtomobilska patrulja lovila skoraj v nedogled, ob ustavitvi pa vas čaka ječa in posledično tudi konec igre. V primeru, da ste uporabljali orožje, vas bodo policaji začeli brez milosti streljati. Kazni lahko uidete le tako, da se otresete zasledovalcev in se za določen čas potuhnete, v nasprotnem primeru se pregon stopnjuje z blokadami in močnejšo oborožitvijo. Na srečo obstaja kar nekaj načinov, da ostanete na pravi strani zakona: orožje lahko s pritiskom tipke H skrijete v suknjič (če je na voljo dovolj prostih mest), s pritiskom tipke F5 lahko vklopite samodejno omejevanje hitrosti, pešce pa opozorite s pomočjo hupe (K), da odskočijo.

Grafična podoba in zvok

Mafia: The City of Lost Heaven teče na hišnem pogonu LS3D, ki so ga razvili specifično za ta naslov, saj tisti iz H&D ni zadostil vsem potrebam. Gre za presenetljivo dobro optimiziran pogon, ki je takrat ob izidu tekel neprimerno bolje kot konkurenčni GTA III, orjaško mesto pa zmore prebaviti brez nalagalnih zaslonov. Slednji se prikažejo zgolj ob prehodu v določene notranje sekcije, ko se igra tako ali tako shrani. S pomočjo ljubiteljskih popravkov, ki izboljšajo kakovost tekstur, vidno razdaljo ter senčilnike vode, je igra videti presenetljivo dobro. Zelo so mi bili všeč podrobni modeli glavnih junakov, ki so sicer malo nerodni pri prijemanju predmetov v kakšni vmesni sekvenci, drugače pa jim bi za takšno starost težko očitali kaj drugega. Zelo podrobni so tudi modeli avtomobilov, ki so sestavljeni iz več delov, ki se ločeno poškodujejo, imajo delujoče vzmetenje, da se jim preluknjati gume, na pločevini se zrcali okolica, in še in še. Tudi fizikalni pogon svoje delo opravi dobro (razbitje stekel, odbijanje tulcev), so pa nekateri predmeti zelo lahki – kot da bi bili iz papirja. Vreme in cikel dneva na veliko škodo nista dinamična, boste pa v igri doživeli vse, razen snega.

Kar se tiče zvočne podlaga, je treba izpostaviti odlično glasbeno podlago iz takratnega časa, ki je za vsak okoliš mesta drugačna. Tudi govorci, ki so ponudili glas glavnim junakom igre, si zaslužijo hvalo, nekatere stranske vloge pa malo manj.

Hrošči

Zaključek in ocena

Mafia: The City of Lost Heaven se odlikuje z zanimivo zgodbo, zadovoljivo podobo in izvrstno zvočno podlago, ki skupaj ustvarijo izjemno vzdušje. Obnašanje avtomobilov in orožij je pohvale vredno, je pa igra precej težka, zato se pripravite na živčne izpade :). Igranje rahlo skazi trmasta umetna pamet ter nekaj hroščev, a bi igro vseeno priporočil vsem ljubiteljem gangsterskih filmov. Če vam skoraj 20 ur glavne zgodbe ni dovolj, pa se lahko izživljate v bolj sproščenima načinoma Free Ride in Free Ride Extreme.

Tipkovne bližnjice

Desni klik

izvedi dejanje

E

skok

Q

počep

I

inventar

H

skrij orožje

L

ponovno napolni magazin

S

ostrostrelski način

Tab

zemljevid mesta

F5 (v avtu)

vklopi omejevalnik hitrosti

C (v avtu)

spremeni kamero

Kode za Mafio

Med igranjem držite tipki Shift in ¸ (tipka levo od 1) ter vpišite naslednje kode za igro Mafia: The City of Lost Heaven:

badgangsters

neranljivost

deadguns

vsa orožja in strelivo

municak

neskončno streliva

krefjezivot

napolni življenje

cornufse

odklep avtomobilov

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem

Windows 98/98SE/Me/2000/XP

Procesor

500 MHz Pentium III ali AMD Athlon

Grafična kartica

Direct X 8.1 združljiva grafična kartica z 16 MB pomnilnika

Pomnilnik RAM

96 MB

Prostor na disku

1.8 GB

Priporočene

Operacijski sistem

Windows 98/98SE/Me/2000/XP

Procesor

700+ MHz Pentium III ali AMD Athlon

Grafična kartica

Direct X 8.1 združljiva grafična kartica z 32 MB pomnilnika

Pomnilnik RAM

128+ MB

Prostor na disku

1.8 GB

Preigrano na

Operacijski sistem

Windows 10 64-bit

Procesor

AMD Ryzen 7 5700G

Grafična kartica

AMD Radeon RX 6600 8 GB

Pomnilnik RAM

16 GB

Igranje na modernejših sistemih

Igra ima nekaj težav z delovanjem na modernejših sistemih (trganje senc, sesuvanje, itd.), ki jih lahko odpravite na sledeč način:

1. namestite ljubiteljski paket popravkov in izboljšanih tekstur imenovan Community Modpack (v povezavah)
2. kakovost tekstur nastavite na Truecolor in izklopite možnost Compressed
3. v mapi igre najdite program dgVoodooCpl in v zavihku General za Output API izberite Best available one
4. v zavihku DirectX nastavite velikost VRAM na 1024 MB, v Filtering izberite Force anisotropic 16x, v Antialiasing (MSAA) izberite 8x, poleg tega pa pod Miscellaneous označite še Force vSync
5. Če se vam igra še vedno sesuva, poskusite vklopiti Združljivostni način za Windows XP SP3

Za pomoč pri izbiri nastavitev dgVoodoo si oglejte spodnjo sliko:

Povezave

• Uradna spletna stran serije Mafia
• Nakup igre Mafia: The City of Lost Heaven na GOG.com
• Community Modpack za igro Mafia: The City of Lost Heaven
• Zbirka modifikacij za igro Mafia: The City of Lost Heaven
• Vodniki za igro Mafia: The City of Lost Heaven