Razvojni studio Bungie je svojo pot začel na začetku devetdesetih, ko so izdajali naslove za Macintosh. Njihov prvi prodajni hit je bil Pathways into Darkness, katerega nadaljevanje je bila uspešna serija Marathon. Zatem so samostojno izdelali še nekaj iger, dokler jih ni leta 2001 kupil Microsoft, v sodelovanju s katerim so zakoličili pot nove franšize. Halo: Combat Evolved je izšel leta 2001 kot ekskluziva za prvi Xbox in naletel na izjemen odziv, tako da so bila nadaljevanja samoumevna. Po Halo 2 (2004) ter Halo 3 (2007) pa so se poti Microsofta in studia Bungie zaradi finančnega spora ločile, kljub temu pa so slednji izpolnili obveznosti pogodbe in izdelali dva spinoffa: Halo 3: ODST in Halo: Reach. Znotraj Microsofta se je ob ločitvi izoblikoval nov studio (343 Industries - kasneje Halo studios), ki je poleg nadzora nad franšizo začel delati na nadaljevanjih. Halo 4 je izšel leta 2012, ob deseti obletnici dvojke pa so v sodelovanju z drugimi razvijalci izdali paket imenovan Halo: The Master Chief Collection, ki je vseboval omenjene naslove. Igralci na PC-ju so morali počakati kar nekaj časa, da se je zadeva končno pojavila na Steamu, z ne ravno nizko ceno. In ali je paket vreden? Preberite mnenje.

Zgodba in igranje

Halo: The Master Chief Collection je postavljen v fiktivno vesolje, v sredino 26-tega stoletja, okrog trideset let po začetku vojne med človeštvom in zvezo nezemljanov imenovano Covenant. Vojaške sile United Nations Space Command (UNSC) zanesljivo izgubljajo proti številčnejšim ter tehnološko nadmočnim napadalcem in edina rešitev se zdi skupina supervojakov (Spartans), ki so bili ustvarjeni v sklopu projekta SPARTAN-II. V naslovih igrate različne vloge, med katerimi pa najbolj izstopa ikonični Spartan John-117, bolje poznan pod vzdevkom Master Chief, ki mu družbo dela osebna umetna inteligenca Cortana. Zgodba je zelo zanimiva, a je včasih predstavljena premalo podrobno, zato je že majhna nepozornost dovolj, da se izgubite in vam prebiranje Wikijev ne uide. Razkriva se skozi vmesne sekvence, ki so v nekaterih naslovih narejene s pogonom, spet v drugih predizrisane, pa tudi preko pogovorov, za njeno najboljše razumevanje pa je najbolje, če naslove preigrate v kronološkem zaporedju.

Stopnje v Halo: The Master Chief Collection so zelo raznolike in poleg mestnih ulic in zgradb obsegajo tudi čudovita razgibana naravna okolja (puščava, džungla, zasneženi predeli, itd.), notranjosti propadlih visokotehnoloških kompleksov, orjaška vesoljska plovila, vesolje in še kaj bi se našlo. Poti do cilja so večinoma nelinearne in omogočajo več pristopov, kar je še posebej dobrodošlo v omejeni notranjosti zgradb. Arhitektura slednjih mi je bila v skoraj vseh naslovih zelo všeč, zelo negativno pa tukaj izstopa Halo: Combat Evolved, v katerem je bistveno preveč ponavljajočih se labirintastih sekcij, pa tudi dvigala v Halo 2 so mi bila moteča. Halo 3: ODST odstopa od recepta drugih, ker vsebuje precej prazno centralno vozlišče, preko katerega se potem preselite v posamezne stopnje polne akcije.

Po teh območjih se večinoma podajate peš, lahko pa se usedete tudi v kakšno vozilo, kot so npr. džip s strojnico (Warthog), tank (Scorpion), hitro napadalno vozilo Ghost ali pa leteči Banshee, če naštejem zgolj tiste, ki so skupni vsem naslovom. Nekatera vozila imajo možnost sopotnikov, ki vas lahko med vožnjo krijejo iz vgrajenih strojnic ali pa iz lastnih orožij, seveda pa ste lahko strelec tudi vi in vozi umetna pamet. Nadzor z miško zahteva nekaj časa za privajanje, potem pa postane preprost in intuitiven, mečkanje nasprotnikov pa zelo zabavno. Spopadi znajo biti kar intenzivni, sploh v situacijah, kjer vas napada več sovragov hkrati, vi pa morate spretno manevrirati med njihovimi izstrelki in odvrženimi granatami, pri tem pa ciljati bodisi sami ali pa voziti dovolj predvidljivo, da to izvajajo vaši sopotniki. Od Halo 2 naprej je na voljo tudi prevzem vozil, morate pa seveda preživeti toliko časa, da pridete dovolj blizu.

Umetna pamet nasprotnikov v Halo: The Master Chief Collection je namreč presenetljivo dobra in je po mojem ključna odlika serije. Ne le, da so dobro postavljeni (ostrostrelci so tukaj brutalni), znajo tudi dobro izkoristiti okolico, tako da se skrivajo za ovirami, splezajo čeznje, vam poskušajo priti za hrbet, ali pa potiho čakajo, da vas zakoljejo iz zasede. Lotevajo se vas tako od blizu kot tudi od daleč, ne bojijo pa se vreči tudi granat ali pa zavihteti za strojnico, za katero je pravkar umrl njihov pajdaš. Znajo tudi odskočiti iz območja granate, uporabiti priboljške in se čustveno odzvati na smrt pajdašev. Med njimi najdete na primer kanonfuter (Grunte), ki brezglavo beži, potem pa kar naenkrat dobi pogum, da se vas loti, neustrašne Elites z energijskimi ščiti, ostrostrelce ter izjemno odporne ježke (Hunters), ki so kot tanki na dveh nogah. Pogosto se dogaja, da na počiščeno območje zračna podpora pripelje okrepitve, pri tem vas plovilo tudi obstreljuje, v določenih primerih pa morate tudi zdržati več zaporednih navalov ali pa napasti dobro okrepljene pozicije. Posebno poglavje predstavljajo zombiji Flood, katerih agresivnost zna biti strašljiva, oživitev od smrti za vašim hrbtom pa poskrbi za marsikatero presenečenje. Med igro se lahko tudi dogaja, da se frakcije med sabo povežejo, zato je treba spremljati, kdo je sovražnik in kdo zaveznik, ter mogoče včasih tudi taktično počakati, da se v spopadih pokoljejo med sabo.

Proti tem pestrem naboru nasprotnikov se lahko seveda zoperstavite z obširno paleto orožij, saj ne boste vihteli zgolj človeška, temveč tudi tista, ki jih boste ukradli drugim frakcijam. Mitraljez in pištolica sta na primer osnova v vseh naslovih, potem so pa tukaj še šibrenica, ostrostrelska puška ter seveda udarec od blizu. Sledi nabor raznovrstnih granat, od katerih je najbolj strašljiva plazmatska, ki se prilepi na žrtev. Nekateri naslovi imajo raketo- in granatomet, nekateri taktične puške, spet drugi meče/kladiva za boj od blizu. Druge frakcije posedujejo ekvivalente človeškemu arzenalu, med katerimi najbolj izstopa Covenantov izstreljevalnik eksplozivnih kristalov (Needler), ki ne le prepiči tarčo, temveč tudi povzroči mini eksplozijo. Naenkrat lahko nosite zgolj dve orožji (če od stojala odtrgate strojnico, potem tri), strelivo pa je omejeno, zato vam redna menjava ne uide, kar pa zaradi dobre uravnoteženosti v resnici ni težava. Določeni naslovi v Halo: The Master Chief Collection omogočajo tudi vihtenje dveh pištolic naenkrat, a vam to ne daje bistvene premoči. Kljub ščitu, ki se samodejno regenerira (vzdržljivosti v ODST), vaš lik redno umira (še posebej na višjih težavnostih in dodatnih vklopljenih lobanjah), kar pa zaradi dobro postavljenih nadaljevalnih točk ni frustrirajoče. Dodatno nekateri naslovi ponujajo priboljške, ki vam na primer okrepijo ščit, podarijo nevidnost, omogočajo letenje, itd.

Grafična podoba in zvok

Halo: The Master Chief Collection ne deluje na poenotenem pogonu, ampak je situacija dokaj zapletena. Tako Halo: CE Anniversary, kot tudi Halo 2: Anniversary za vizualni del uporabljata pogon Saber3D, medtem ko preostanek teče na izvirniku imenovanemu Blam, ki v celoti poganja vse preostale naslove. Tako Reach, kot tudi 4 so videti izvrstno, da o vizualno izboljšani (remastered) enki in dvojki sploh ne govorimo (mimogrede, kadarkoli lahko s pritiskom na Tab preklopite na staro grafiko). Teksture so dovolj ostre, da ne bodejo v oči, modeli so podrobni z obilico poligonov, telesa dobro animirana, hvalo pa si zaslužijo tudi odlično osvetljevanje in grafični učinki. No, Halo: CE je v notranjosti obroča presvetla, kar kvari vzdušje, a se to da urediti s pomočjo filtra Reshade (glejte povezave). Za Halo 3 bi težko rekli, da je videti grdo med samim igranjem, vmesne sekvence z nizkopoligonskimi obrazi pa so seveda druga zgodba. Po drugi strani ima Halo 3: ODST sicer lepše vmesne sekvence, a je celota videti bolj kot olepšana modifikacija za izvirnik, ne pa nekaj, kar so naredili v AAA studiu. Vsem naslovom pa so skupna impresivna statična ozadja z mogočnimi objekti, ki so mi marsikdaj iz ust izvabila vau, barvitost in pa seveda zelo dober fizikalni pogon. Všeč mi je bilo tudi, kako razpadajo vozila ter kako ob strelu odletijo čelade z oklepljenih sovražnikov.

Glasbena podlaga je zelo dobra in obsega mešanico med orkestrsko in moderno glasbo, pri obeh pa svoje doprinese zborsko petje. Med divjo akcijo se v določenih delih zasliši žaganje, ki dviga utrip, spet drugje so komadi bolj ambientalno naravnani in se dobro prilegajo strašljivemu vzdušju. Tudi govorci so svoje delo opravili dobro in v določenih delih ne govorijo zgolj človeški liki, temveč tudi članih drugih frakcij. Škoda le, da je mešanje zvoka nastavljeno tako nenavadno, saj sem pogosto preslišal govorce, če sem se le za trenutek obrnil stran.

Zaključek in ocena

Halo: The Master Chief Collection je obsežen paket streljačin, ki v ospredje postavljajo divjo akcijo, številna vozila, pester naboj orožij in raznolika okolja. V preko 40 urah se boste lahko spopadli z impresivno umetno pametjo, nagledali impresivnih prizorov in naposlušali dobre glasbene podlage, a oceno kvarijo določeni moteči elementi. Najprej to, da morate biti prijavljeni v Microsoft Account tudi za enoigralstvo, potem pa v oči zbode visoka osnovna cena za tako stare igre (ki se v razprodajah sicer spusti pod 10€). Praktično vsak izmed naslovov ima tudi bolj ali manj moteče nadležnosti (Halo: CE je tukaj najhujši), mešanje zvoka ni optimalno, dosežki (Steam Achievements) pa se odklepajo bolj kot ne naključno. Škoda.

Tipkovne bližnjice

E	izvedi dejanje
Q	udarec od blizu
G	vrzi granato
1	spremeni orožje
2	spremeni granato
4	vklopi svetilko/nočni vid
desni klik	približaj/dodatna funkcija vozila

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem	Windows 10
Procesor	AMD Phenom II X4 960T ali Intel i3550
Grafična kartica	AMD HD 6850 ali NVIDIA GeForce GTS 450
Pomnilnik RAM	8 GB
Prostor na disku	135 GB

Priporočene

Operacijski sistem	Windows 10
Procesor	AMD FX-4100 ali Intel i7-870
Grafična kartica	AMD Radeon R7 360 ali NVIDIA GTX 560 TI
Pomnilnik RAM	8 GB
Prostor na disku	135 GB

Preigrano na

Operacijski sistem	Windows 11 64-bit
Procesor	AMD Ryzen 7 7700
Grafična kartica	AMD Radeon RX 6600 8 GB
Pomnilnik RAM	32 GB

Pikčasto senčenje

V prenovljeni enki in dvojki se lahko na določenih elementih (obrazi, orožje) pojavi pikčasto senčenje. Da bi ga odpravili, v grafičnih nastavitvah nastavite vse po vaših željah, nato pa se prebijte v mapo %APPDATA%\LocalLow\MCC\Saved\Config\WindowsNoEditor\ in odprite datoteko GameUserSettings.ini z urejevalnikom besedil. Sedaj najdite vrednosti LightingQuality za pravo igro (vnosov je več) in jo zamenjajte v 1.

Povezave

• Uradna spletna stran igre Halo: Master Chief Collection
• Nakup igre Halo: Master Chief Collection
• Prednastavitev ReShade za Halo: CE Anniversary
• Prenos programa ReShade