Death Stranding - ocena
Hideo Kojima je snovalec video iger, ki je najbrž najbolj poznan po seriji Metal Gear, ustvarjeni za Konami. Od njega vodeni Kojima Productions je znotraj Konamija deloval približno deset let, preden je bil zaradi sporov z matico razpuščen, Hideo pa je ime uporabil za novonastali samostojni studio, ki je leta 2015 nastal pod okriljem Sony-a. Njihov prvenec je izšel leta 2019 in je nosil ime Death Stranding, predelavo za Windows pa so izdali preko založnika 505 Games. Kasneje je bila izdana izboljšana različica imenovana Death Stranding: Director's Cut, ki je prinesla izboljšano grafiko, nove predmete, zgradbe in spremembe bojevanja. Ta ocena temelji na izvirniku, saj se mi ni zdelo vredno doplačati desetaka za DC.
Zgodba in igranje
Igra se odvija postapokaliptičnih Združenih Državah Amerike, ki se po kataklizmičnem dogodku imenovanem Death Stranding spet poskušajo postaviti na noge. Iz dimenzije imenovane Obala (Beach), ki je za vsakega človeka edinstvena in je pribežališče njegove duše tik pred smrtjo, so se pojavili nevidni stvori — Obalne stvari (Beached Things ali BTs). BT-ji niso prinesli zgolj masivnih eksplozij na ravni jedrske bombe (Voidouts), ki se sprožijo po daljšem stiku z ljudmi, temveč tudi snov imenovano kiralij (Chiralium), povzročajočo staralni dež (Timefall), ki ob dotiku pospeši staranje živih bitij in stvari. Preostanek ljudi se je tako bil prisiljen zateči v podzemna zavetišča, ki jih oskrbujejo pogumni dostavljalci, med katerimi je tudi naš junak Sam Porter Bridges, ki je sposoben zaznavati BT-je (spada med t.i. DOOMS-e). Med eno izmed nalog, v kateri mora do sežigalnice dostaviti truplo, preden to eksplodira, pride do incidenta, ki izbriše Central Knot City. Sam se zaradi svojih posebnih sposobnosti (je t.i. repatriate) zbudi od mrtvih in že mu naložijo posebno nalogo, v kateri mora dostaviti morfij umirajočih predsednici preostalih mest, nastalih v sklopu projekta United Cities of America. Slednja ga na smrtni postelji prosi, če bi se pridružil skupini dostavljavcev imenovani BRIDGES in znova povezal ZDA, a on nad tem ni navdušen, vse pa se spremeni, ko ga kontaktira predsedničina hči Amelie Strand, s katero je bil povezan v preteklosti. Zgodba se mi je zdela izvrstna kljub nekaterim motečim stvarem in nelogičnostim, z njo pa se boste spoznali preko noro dolgih vmesnih sekvenc izrisanih s pogonom, pogovori in pa orjaško bazo znanja, ki se sproti odklepa.
Svet igre Death Stranding je razdeljen na tri dele, ki se sproti odklepajo, znotraj vsakega območja pa se lahko sprehajate popolnoma svobodno. Precej ploskemu vzhodu prepredenem s potočki in rekami sledi bolj razgibana sredina, kjer vas čaka tudi težje prehodno zasneženo gorovje, na skrajnem zahodu pa je na voljo zgolj ozek pas urbanega ozemlja. Pri navigaciji po terenu vam bo v veliko pomoč skener terena (Odradek), ki zazna topografijo in barvno označi težavnost prehoda (strmi teren in globoka voda vam bosta hitro pobrala vzdržljivost) ter zazna tudi sovražnike, raztresene materiale in izgubljene pošiljke. Po teh pokrajinah so raztresene stranke, ki naročajo dostave paketov ali pa so lastniki najdene pošiljke, za vsako uspešno opravljeno nalogo pa dobite določeno količino všečkov, ki je odvisna od stanja dostavljenega blaga, hitrosti dostave, količine in še drugih parametrov. V resnici ne gre za plačilo, ampak za izkušenjske točke, ki se samodejno pretvorijo v boljšo zmogljivost našega junaka. Z nadgradnjami bo lahko npr. nesel več predmetov, lažje vzdrževal ravnotežje in se težje utrudil. Z dostavami tudi izboljšujete stopnjo povezave stranke z UCA, kar ne le omogoči povezave v kiralno omrežje, ki odklene gradnjo na območju, temveč omogoča uporabo njihovih naprav, odklepa dodatne recepte za predmete in vozila ter še marsikaj drugega.
Čeprav Death Stranding spočetka spominja na simulator hoje, je sistem lovljenja ravnotežja precej dober in zna včasih presenetiti, a tudi na težavnosti Hard ni pretirano težek, zato priporočam, da za ultimativno izkušnjo igrate na najvišji težavnosti. Že kaj kmalu se tudi spoznate z različnimi dodatki, ki igro napravijo bolj razgibano. Pri strankah povezanih v omrežje UCA lahko uporabite kiralni tiskalnik, ki vam brezplačno natisne orodja in dodatno opremo, ki vam olajša tovorjenje paketov. Na hrbet lahko namreč naložite omejeno količino tovora, njegova višina in teža pa negativno vplivata na stabilnost hoje ter hitrost premikanja. Do dva lebdeča vozička lahko povežete v ročno vlečen vlakec in tako tovorite precej več; na noge si nadenete eksoskelet, ki pohitri gibanje/olajša gibanje po težavnem terenu/omogoča nošnjo več stvari; zgradite si lahko sistem vlečnic, po katerem se pospešeno premikate med točkami in še kaj bi se našlo. Nekatere dostave so namreč časovno omejene, poleg tega pa staralni dež uničuje pakete, zato je včasih treba pač pohiteti.
Pri premagovanju ovir si lahko pomagate z lestvami in vrvmi ali pa zgradite kakšno podporno zgradbo, ki se lahko (če ste prijavljeni v spletni račun) pojavi v pomoč tudi drugim igralcem. Slednji vam lahko nato dajejo dodatne všečke, kar daje občutek, kot da v resnici igrate večigralsko igro, le da ni realnočasovnih srečanj. Takšen način igranja pride do izraza še posebej na mestih, kjer lahko poskušate znova vzpostaviti cestni sistem, saj je podvig za samostojnega igralca zaradi količine potrebnih virov in konstantnega uničevanja s strani dežja enostavno preveč časovno potraten. Čeprav se mi je zdel princip zelo zanimiv, mi je predstavljal preveliko motnjo (in poenostavitev) za enoigralski način, zato sem se sam odjavil in v njem nisem sodeloval.
Neprestano delo utrudi junaka, kar lahko začasno povrnete s pitjem iz vaše čutare, v kateri je Monster Energy (ja, dejansko gre za reklamo za energijsko pijačo vgrajeno v igro). Čutara se samodejno polni ob hoji po dežju ali bredenju po vodi, se pa največja vzdržljivost počasi zmanjšuje. Brez konkretnega počitka se boste tako sčasoma takoj utrudili, kar bo pomenilo, da bodo prečkanja deročih rek in zasneženih strmin praktično nemogoča. Čeprav je sistem domiseln, je junak vseeno preveč vzdržljiv in zato utrujenost le redko pride do izraza.
Sčasoma se odklenejo tudi vozila, ki pa se po pravici povedano čutijo, kot da bi igral z goljufijami. Praktično nemogoče jih je prevrniti, lahko jih naložite z ogromno predmeti, poleg tega pa se z njimi da voziti še tovor zaščiten pred dežjem. Omejeno trajanje baterije ni minus, saj je v večini dovolj energije, da se lahko prepeljete med še tako oddaljenimi točkami, kjer imate garažo s samodejnim popravilom in/ali generator za polnjenje baterij. Poleg tega je poraba materialov za njihovo ustvaritev smešno nizka, zato se ne rabite sekirati, tudi če vam zmanjka energije: enostavno preložite tovor na lebdeče vozičke ter se premaknete do naslednje garaže, kjer ustvarite novo vozilo. Sam sem jih uporabljal le za tovorjenje res velikih količin paketov, saj postajajo dostave z napredovanjem proti koncu večje in večje.
Poleg terenskih ovir in dežja pa vam bodo v Death Strandingu brezhibne dostave grenili še sovražniki. Območja so prepredena z ozemlji tatov paketov (MULEs), ki vas zaznajo s svojimi skenerji in vas nato poskušajo uloviti preko boja od blizu, kasneje pa se na vas spravijo z orožjem. S tiholazništvom in skrivanjem v visoki travi se jim lahko poskusite izogniti, alternativno pa se jih lahko lotite s pestmi, metalcem bol ali pa kasneje s smrtonosnim orožjem. Pri slednjem bodite pozorni na to, da se mrtvi sovražniki sčasoma pretvorijo v BT-je, ki lahko v kombinaciji z nič hudega slutečimi NPC-ji povzročijo uničujoče eksplozije. Če vas nasprotniki slučajno ulovijo, vam zgolj pokradejo pakete, ki jim jih lahko potem tako ali tako sunete nazaj. Izogibanje spopadom je tako zgolj časovna optimizacija, kar je precejšnja škoda, saj bi nevarnejša soočenja igro precej popestrila.
Druga vrsta sovražnikov so BT-ji, ki jih lahko odkrijete s pomočjo skenerja v kombinaciji s še nerojenim dojenčkom (BB-jem), ki ga nosite v vsebniku na trebuhu in po potrebi priklopite. BT-ji se spočetka zdijo zelo nevarni, saj vas ob zaznavi poskušajo potegniti v reko iz katrana, kjer vas čaka soočenje z mini šefi, a je slednjim prelahko ubežati, zato je najhujša kazen (voidout) praktično nemogoča. Tudi tem sovražnikom se lahko poskusite najprej izogniti, tako da zadržite dih in se poskusite odplaziti mimo, a to ni nujno, da uspe. Takrat se jih lotite z raznoraznimi izločki iz vašega telesa (npr. krvjo), ki so zapakirani v granate ali metke, je pa treba poudariti, da postajajo BT-ji z vsakim nasilnim soočenjem odpornejši. Od srečanj še najbolj trpi BB, ki pade v tak stres, da ga lahko obudite le v domovanju, kjer si odpočijete tudi sami. Posebno poglavje so borbe v drugi dimenziji, ki spominjajo na pravo streljačino, a je paketov s krvjo in letečih ličink (zdravje) ter metkov toliko, da je skoraj nemogoče umreti.
Grafična podoba in zvok
Death Stranding teče na pogonu Decima, ki ga je nizozemski studio Guerrilla Games še kot neimenovanega uporabil v njihovem prvem PS4 naslovu Killzone Shadow Fall in ga kasneje v sodelovanju s Kojima Productions izpopolnil. Čeprav je nalaganje prve igre po namestitvi zelo počasno (najbrž tudi zaradi prevajanja senčilnikov) pa so vsa naslednja (tudi po hladnem zagonu) neverjetno hitra, poleg tega pa igra teče z visokim številom sličic na sekundo in je hkrati videti dobro. Tudi brez Directors Cuta, ki nabije podrobnosti in poveča razdaljo izrisovanja, je bližnja okolica dovolj podrobna, da lahko prezreš razmazane daljave, same teksture likov in podrobnosti na njih pa so izvrstne tudi v izvirniku. Bridges se umaže, prekrijeta ga kri in blato, voda pa ga omoči in ga spere. Z utrujenostjo se vedno bolj opoteka in težje hitreje premika, lahko ga pa tudi odnese vodni tok ali pa zdrsne po zasneženi strmini. Ob padcu se tovor realistično raztrese, pa tudi sovražniki se zložijo kot bi morali. Še posebej očem prijazna so določena mesta na mapi, ki postrežejo s sapojemajočim razgledom. Škoda je le, da igra ne pozna cikla dneva in noči, ki bi jo naredil še zanimivejšo in bolj napeto, ampak glede na razlago piscev, je to zaradi kiralija prisotnega v atmosferi.
Za glavne like je Kojima najel težkokategornike kot so Norman Reedus (Sam), Mads Mikkelsen (Cliff Unger), Léa Seydoux (Fragile), itd. Njihov igralski in zvočni del sta bila opravljena brezhibno, čeprav so bile nekatere vrstice nenavadne – morda opravičljivo zaradi družbene izolacije, ki jo liki doživljajo. Daleč najboljši prehodi med sekvenco in igranjem so gotovo pripadli Ungerju, ki izpadejo noro dobro in so vredni akcijskega filma. Zvočna podlaga se vklaplja med večjim prehodi področij / posebnimi dogodki in se dobro prilega vzdušju. Uporabljene so večinoma licenčne skladbe, med katerimi po količini izstopa indie skupina Low Roar.
Zaključek in ocena
Death Stranding je akcijska igra, ki v preko 50 urah postreže z dobro zgodbo, predstavljeno z odličnimi (in zelo dolgimi) vmesnimi sekvencami ter zanimivimi igralnimi prijemi. Asinshrono večigralstvo je privlačen koncept, ki ga pa zaradi že tako premajhne težavnosti igre nisem uporabljal, všeč pa sta mi bila tudi grajenje stavb in vzdrževanje ravnotežja med hojo, ki pa bi lahko bilo bolj zahtevno. Vozila se zdijo odveč in se občutijo, kot bi igral z vklopljenimi goljufijami, pa tudi sami boji s sovražniki so bistveno prelahki. Celokupno mi je manjkal izziv pa tudi stvari so se začele preveč ponavljati, zato nižja skupna ocena.
Hvalim
- zelo zanimiva zgodba
- odlične vmesne sekvence
- izjemna dolžina
- glasbena podlaga
- BB
- gorska območja
- grajenje stavb
- asinhrono večigralstvo
- všečen videz
- hoja zna biti zahtevna ...
Grajam
- ... a bi lahko bila še bolj
- prelahki boji
- vozila spominjajo na vklopljene goljufije
- stvari se ponavljajo
- reklame
Tipkovne bližnjice
desni klik | pripravi predmet |
---|---|
levi klik | premakni predmet/uporabi |
desni/levi klik med hojo | ulovi ravnotežje |
Tab | odpri nadzorno ploščo |
Q | skeniraj okolico |
F | izvedi dejanje/odpri terminal |
V | napad od blizu |
Levi Alt | zadrži sapo |
Levi Shift | tek |
G | način kompasa |
Sistemske zahteve
Minimalne
Operacijski sistem | Windows 10 |
---|---|
Procesor | Intel Core i5-3470 or AMD Ryzen 3 1200 |
Grafična kartica | GeForce GTX 1050 4 GB ali AMD Radeon RX 560 4 GB |
Pomnilnik RAM | 8 GB |
Prostor na disku | 80 GB |
Priporočene
Operacijski sistem | Windows 10 |
---|---|
Procesor | Intel Core i7-3770 or AMD Ryzen 5 1600 |
Grafična kartica | GeForce GTX 1060 6 GB ali AMD Radeon RX 590 |
Pomnilnik RAM | 8 GB |
Prostor na disku | 80 GB |
Preigrano na
Operacijski sistem | Windows 10 64-bit |
---|---|
Procesor | AMD Ryzen 7 5700G |
Grafična kartica | AMD Radeon RX 6600 8 GB |
Pomnilnik RAM | 16 GB |