Kratek spisek starih običajev značilnih za Dravsko dolino, večinoma gre za običaje povezane z verovanjem.

Pegl

Pegl ne pomeni nič več in nič manj kot butara, ki se jo na cvetno nedeljo nese k maši, kjer se ga blagoslovi. Izdelan je iz šib, ki so povezane z belimi vezmi, kar naj bi predstavljalo jajca, rjave vezi pa naj bi predstavljale klobase. V pegl so zataknjene tudi vejice pušpana, lahko pa je okrašen tudi z jajci, pisanimi trakovi ali drugimi okraski.

Za razliko od dandanes, ko se butare večinoma kupujejo, so včasih pegle izdelovali večinoma sami, in ker je največja butara včasih pomenila veliko čast, so iz tega nastajala prava tekmovanja, kdo naredi večjo. Po končani maši je nosilec pegla trikrat tekel okrog hiše, kar naj bi odvrnilo lisico od tega, da bi v tem letu kradla kokoši, za darilo pa je dobil jajce in/ali klobaso.

Preprost ročno izdelan pegl je pokazan na spodnji sliki.

Žegen

Žegen je eden izmed običajev, ki ga poznajo še danes in pomeni blagoslov (prevzeto iz nemškega "segen"). K žegnu se je na velikonočno soboto, ponavadi ob šestih zjutraj, neslo v cerkev gobo (lesno – tisto, ki raste na drevesih) in hrano. Gobo so ponavadi imeli čez fantje, hrano pa dekleta. Pred cerkvijo so zanetili velik ogenj. Vanj so vtaknili gobo in čakali, dokler se ni vnela. Da bi že enkrat zagorela so jo tudi močno sukali (privezana je bila na žici). Gobo je nato prišel blagoslovit duhovnik. Odnesli so jo domov in doma kadili okoli hiše, v hiši, po poljih in drugih objektih. V košari so bila torej razna jedila. Običajno se je v njej znašla svinjska krača, trdo kuhana jajca, hren, klobase, potica, pa tudi krompir, koruza in žita, ki naj bi prinesla dobro letino. Žegen se je lahko jedel dan po njem in sicer v nedeljo (pa tudi dni po njej, če je še kaj ostalo). To je bil včasih praznik za kmete, saj je bil to eden izmed redkih dni, ko so se lahko zares dobro najedli.

Pust v Radljah

V Radljah so pustu rekli pustnjak. Pustnjaki se še konec prejšnjega stoletja vozili ploh (hlod drevesa) in se ustavljali pred hišami deklet, ki se v predpustu še niso omožila. Vsaki so odžagali kos debla, rekoč: "Da bi še eno leto na njem sedela!"