Syberia 1 in 2 - ocena

Microids je francoska razvojna hiša, ki je svojo pot začela že v osemdesetih z naslovi za Amstrad CPC, kasneje pa so se preselili na druge platforme in med drugim postali tudi založnik. Najbolj so gotovo poznani po seriji Syberia, ki se je začela z izidom prvega naslova leta 2002, dve leti kasneje pa smo uzrli drugi del imenovan Syberia II. Syberia 3 je bila napovedana za leto 2009, a se je razvoj zaradi pomanjkanja sredstev zavlekel. Ciljane datume so večkrat zgrešili in igro izdali kar 15 let po izidu prvega naslova. Sprejem ni bil preveč dober, zato sem Syberio 3 preskočil. V tej oceni bom tako osredotočen zgolj na prva dva dela serije, ki tvorita praktično zaključeno celoto.

Zgodba in igranje

Igrate ameriško odvetnico Kate Walker, ki jo njena firma pošlje v francosko vasico Valadilene, da bi uredila prevzem družinske tovarne igrač. Ko protagonistka dospe v vasico, ugotovi, da je lastnica Anna Voralberg ravnokar umrla, preko njenega notarja pa še, da ima Anna morda še živečega brata Hansa, ki je z njeno smrtjo postal novi lastnik tovarne. Kate med temeljitim preiskovanjem sledi naleti na avtomatona Oskarja, ki je bil ustvarjen za to, da bi Anno z vlakom popeljal na vzhod, v Sibirijo, kjer naj bi se nahajal Hans. Sedaj, ko je Anna umrla, se ta priložnost ponudi Kate in ta je ne misli zavreči.

Zgodba igre Syberia je zelo zanimiva in konsistentna, čeprav bi se v njej dala najti tudi kakšna luknja ali dve. Odkrivate jo preko pogovorov, video sekvenc in čtiva, ki ga je mogoče najti med igranjem. Teme za klepet črpate iz beležnice, ki se sama prednapolni glede na vašega sogovorca. V prvem delu je nadležno, da že izvedeni pogovori ne izginjajo, se pa to v drugem popravi. Izbrana vrstica se sproži samodejno in nanjo nimate nobenega vpliva, je pa res, da ne morete z nobeno izbiro zgrešiti.

Kar nekaj klepetov poteka preko mobilnika, ki ga Kate tovori za sabo. Večinoma jo kličejo njeni bližnji in pomagajo, da dobite vpogled v dogajanje izven njenega službenega življenja, občasno pa nanjo pritiska tudi šef Marson. Telefon pa ni le orodje za prejemanje klicev, ampak lahko z njim tudi sami kličete, tako da uporabite vnose v imeniku ali pa številko vtipkate sami. V Syberia II je telefoniranja bistveno manj, kar se zdi smiselno, glede na to, da se Kate nahaja sredi divjine.

Syberia: čtivo
Knjig in dokumentov lahko preberete kar nekaj. Umetelna pisava sicer izgleda lepo, a se na večjih zaslonih ne obnese dobro.
Syberia: telefon
Preko prenosnega telefona, ki ga nosite s sabo (in ima večno baterijo), izveste, kaj se dogaja čez lužo.
Syberia: birokratski Oskar
Oskar je ustvarjen po vzoru najhujših birokratov in vam bo pogosto žrl živce.

Vsa interakcija z okoljem in premikanje poteka z miško (v drugem delu lahko izberete tudi tipkovnico). Z njo preučujete zanimive točke na zaslonu in v primeru, da je s točko mogoče kaj storiti, se kazalka spremeni. Žarenje pomeni prehod na drugi zaslon, lupa približa pogled, vilice pomenijo interakcijo, s šapo pa poberete predmet in ga dodate v zelo pregleden inventar. Ta je razdeljen na dva dela: v enem so predmeti, ki jih sproti porabljate, v drugem pa dokumenti, ki si jih lahko kadarkoli ogledate ali pa pokažete komu drugemu. Kombiniranja predmetov v inventarju ni, če je že potrebno, jih Kate sestavi sproti ob tem, ko jih poberete.

Uganke so večinoma zanimive, njihov razpon težavnosti pa je kar precejšen. Nekatere so enostavne in logične, druge zahtevajo dober premislek in tudi pozorno spremljanje pogovorov/branje, spet tretje so kompleksne in večstopenjske ter zahtevajo kaj nekaj tekanja sem ter tja. Jasno, da se naleteti tudi na kakšno gnilo jajce, ki ga je težko rešiti brez ugibanja (npr. Oskarjeve noge), a takšnih primerov ni dosti. Brez lovljenja slikovnih točk v obeh igrah ne gre, kar je velika škoda. Resda je kazalka ogromna in zato z njo ni težko prečesati zaslona, a marsikatera zagata bo nastala ravno zaradi tega, ker niste preverili vsakega kotička zaslona.

Syberia: inventar
Inventar je zelo pregleden, škoda le, da se v njem ne da kombinirati predmetov.
Syberia: lahka uganka
Uganke segajo od enostavnih ...
Syberia: težka uganka
... do izjemno kompleksnih.

Grafična podoba in zvok

Videz igre Syberia je kljub starosti presenetljivo dober. Največjo zaslugo za to imajo gotovo odlično izrisani statični elementi in njihova prefinjena kombinacija s premičnimi deli igre kot so videi ali sprotno ustvarjene 3D animacije. Na povsem statičnemu ozadju se bodo tako npr. premikale živali, deli strojev ali pa NPC-ji, da se bo zdelo kot da okolica ni tako mrtva, kot se zdi na prvi pogled. K vizualni pestrosti prispevajo še vremenski učinki, všečno animirana voda in pa dobre barvne sheme. Ker se lokacije menjajo in so precej raznolike, si boste lahko tako dodobra napasli oči. Žal pa so ozadja ustvarjena za ločljivost 800x600, kar za poskuse igranja v visokih ločljivostih pomeni zrnatost, vsilitev širokozaslonskega načina pa popači razmerja. Še vedno pa lahko seveda igrate na izvorni ločljivosti in potem preko nadzorne plošče grafične kartice vsilite višjo stopnjo glajenja robov. S pogonom so ustvarjene tudi določene predustvarjene video sekvence, ki se sprožijo ob določenem dejanju in izrišejo čez statično ozadje.

Syberia: impresivna scena
Čeprav je igra že stara, so nekatere scene še vedno všečne.
Syberia: barvna shema
Igra navduši tudi z dobro izbrano barvno shemo.
Syberia: impresivno ozadje
Nekatera ozadja so naravnost impresivna.

Glasbena podlaga igre se odlično prilega samemu dogajanju in ustvarja fantastično vzdušje. Njena prisotnost je sicer zelo skromna, a se vklopi ravno v pravem trenutku, da igralcu naježi kožo, in teh prizorov je kar nekaj! Je pa treba pripomniti, da so določene scene zvočno zelo prazne, kar zna postati moteče, če se na lokacijo vrnete večkrat. Govorci so delo opravili dobro, nekaj pa je tudi humorja.

Hrošči

Zaključek in ocena

Syberia in Syberia II sta dobri pustolovščini, ki skozi približno 14 ur dolgo zanimivo zgodbo očarata z lepimi izrisanimi ozadji in dramatično glasbo. Imata pa tudi nekaj minusov: lovljenja slikovnih točk je več kot pa bi si želel, moti pa tudi relativno počasno premikanje Kate po stopnicah (in teh je vsaj v enici kar nekaj).

Hvalim

  • zanimiva zgodba
  • všečna podoba
  • dramatična glasba
  • vmesne sekvence

Grajam

  • lovljenje slikovnih točk
  • okorna hoja po stopnicah
  • visoka cena izven akcij

Tipkovne bližnjice

Dvoklik
tek
Preslednica
premor
Desni klik
meni

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 95/98/ME/2000/XP
Procesor
Pentium II 350 MHz ali enakovreden AMD procesor
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica z 16 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
64 MB
Prostor na disku
400 MB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 95/98/ME/2000/XP
Procesor
Pentium III 500 MHz ali enakovreden AMD procesor (800 MHz za Syberio 2)
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica z 32 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
128 MB
Prostor na disku
800 MB (1200 MB za Syberio 2)

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Igranje na modernejših sistemih

Igri načeloma brezhibno delujeta na modernih sistemih, se pa da ločljivost zvišati na HD z naslednjim postopkom:

  • Prenesite program dgVooDoo2 (poglejte povezave)
  • V mapo igre razširite dgVoodooCpl.exe in vsebino mape MS/x86
  • V mapo igre razširite mojo konfiguracijsko datoteko in po potrebi prilagodite z zagonom dgVoodooCpl

Priporočam, da ločljivost pustite v razmerju 4:3, saj se drugače ozadja preveč popačijo.

Povezave


Zadnja sprememba: | Deli na: