Opis iger Syberia 1 in 2

Microïds je francoska razvojna hiša, ki je najbrž najbolj znana po svoji dvojici pustolovščin imenovanima Syberia (2002) in Syberia II (2004). Igri sta nastali pod taktirko Benoît Sokala, ki je pet let kasneje ljubitelje serije razveselil z naznanitvijo Syberie 3. No, od takrat do danes je preteklo že kar nekaj vode, bi pa naj tretji del izšel konec leta 2016. Kakorkoli že, v tem opisu se bom osredotočil na prva dva dela te serije.

Igranje in zgodba

Igrate ameriško odvetnico Kate Walker, ki jo družba pošlje v francosko vasico Valadilene, da bi uredila prevzem tovarne igrač. Ko protagonistka dospe v vasico, ugotovi, da je lastnica Anna Voralberg ravnokar umrla. Zadeva bi se lahko tukaj končala, a Kate izve, da ima Anna morda še živečega brata Hansa, ki je z njeno smrtjo postal novi lastnik tovarne. Kate med temeljitim preiskovanjem sledi naleti na avtomatona Oskarja, ki je narejen za to, da bi Anno z vlakom popeljal na vzhod, v Sibirijo. Sedaj, ko je Anna umrla, se ta priložnost ponudi Kate. Slednja ponudbo sprejme in zanjo se začne nepozabna pustolovščina.

Zgodba je zelo zanimiva, še posebej za ljubitelje steampunka. Odkrivate jo preko pogovorov, video sekvenc in čtiva, ki ga je mogoče najti med igranjem. Teme za pogovore črpate iz beležnice, ki se sama prednapolni, odvisno od tega s kom govorite. Izbran pogovor poteka samodejno in nanj nimate nobenega vpliva, je pa res, da ne morete z nobeno izbiro zgrešiti. Kar nekaj pogovorov poteka preko mobilnika, ki ga Kate tovori za sabo. Večinoma jo kličejo njeni bližnji, da dobite vpogled v dogajanje izven njenega službenega življenja, občasno pa nanjo pritiska tudi šef Marson. Telefon pa ni le orodje za prejemanje klicev, ampak lahko z njim tudi sami kličete, tako da uporabite vnose v imeniku ali pa številko vtipkate sami. V drugem delu igre je telefoniranja bistveno manj, kar se zdi smiselno, glede na to, kje se Kate nahaja.

Vsa interakcija z okoljem in premikanje poteka z miško (v drugem delu lahko izberete tudi tipkovnico). Z njo preučujete zanimive točke na zaslonu in v primeru, da je s točko mogoče kaj storiti, se kazalka spremeni. Žarenje pomeni prehod na drugi zaslon, lupa približa pogled, vilice pomenijo interakcijo, s šapo pa poberete predmet in ga dodate v inventar. Ta je razdeljen na dva dela: v enem so predmeti, ki jih sproti porabljate, v drugem pa dokumenti, ki si jih lahko kadarkoli ogledate ali pa pokažete komu drugemu. Kombiniranja predmetov v inventarju (zanimivo) ni!

Razpon težavnosti ugank je kar precejšen. Nekatere so enostavne in logične, druge pa zahtevajo dober premislek in tudi pozorno spremljanje pogovorov/branje. Jasno, da se naleteti tudi na kakšno gnilo jajce, ki ga je težko rešiti brez ugibanja (npr. Oskarjeve noge). Brez lovljenja slikovnih točk v obeh igrah ne gre, kar je velika škoda. Resda je kazalka ogromna in zato z njo ni težko prečesati zaslona, a marsikatera zagata bo nastala ravno zaradi tega, ker ste pozabili v celoti prečesati nek zaslon.

Grafična podoba in zvok

Videz iger je kljub starosti presenetljivo dober. Največjo zaslugo za to imajo gotovo odlično izrisani statični elementi in njihova prefinjena kombinacija s premičnimi deli igre. Ker se lokacije menjajo in so precej raznolike, si boste lahko dodobra napasli oči. Škoda le, da je ločljivost iger zaklenjena na 800x600, kar zna na večjih zaslonih, kljub vgrajenem glajenju robov, poskrbeti za neželeno žagavost vsega kar je 3D. Na pomoč vam bo morala tukaj priskočiti nadzorna plošča vaše grafične kartice, s katero boste lahko vsilili višjo stopnjo glajenja robov. S pogonom so ustvarjene tudi določene predustvarjene video sekvence, ki se občasno vklopijo v samo dogajanje igre. Ta vklop ni neopazen, ni pa tudi moteč.

Glasbena podlaga igre se odlično prilega samemu dogajanju in ustvarja fantastično vzdušje. Njena prisotnost je sicer zelo skromna, a se vklopi ravno v pravem trenutku, da igralcu naježi kožo. In teh prizorov je kar nekaj! Škoda le, da so določene scene zvočno zelo prazne, a mogoče je bilo to narejeno z namenom. Težko bi ocenil, kako se obnesejo angleški govorci, saj sem sam igral nemško različico, so pa bili v njej kar dobri.

Zaključek

Syberia 1 in 2 sta dobri pustolovščini, ki očarata z lepimi izrisanimi ozadji, dramatično glasbo ter celokupno dolžino, ki znaša okrog 14 ur. Imata pa tudi nekaj minusov: lovljenja slikovnih točk je več kot pa bi si želel, moti pa tudi relativno počasno premikanje Kate po stopnicah (in teh je vsaj v enici kar nekaj).

Hitre tipke

Dvoklik
tek
Preslednica
premor
Desni klik
meni

Sistemske zahteve

Minimalne (Syberia 1)

Operacijski sistem
Windows 95/98/ME/2000/XP
Procesor
Pentium II 350 MHz ali enakovreden AMD procesor
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica z 16 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
64 MB
Prostor na disku
400 MB

Priporočene (Syberia 1)

Operacijski sistem
Windows 95/98/ME/2000/XP
Procesor
Pentium III 500 MHz ali enakovreden AMD procesor
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica z 32 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
128 MB
Prostor na disku
800 MB

Minimalne (Syberia 2)

Operacijski sistem
Windows 98/ME/2000/XP
Procesor
Pentium II 350 MHz ali enakovreden AMD procesor
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica z 16 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
64 MB
Prostor na disku
400 MB

Priporočene (Syberia 2)

Operacijski sistem
Windows 98/ME/2000/XP
Procesor
Pentium III 800 MHz ali enakovreden AMD procesor
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica z 32 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
128 MB
Prostor na disku
1200 MB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 7 SP1 64-bit
Procesor
Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon HD 7750 1 GB
Pomnilnik RAM
4 GB

Igranje na modernejših sistemih

Igri načeloma brezhibno delujeta na modernih sistemih. Ob prvem zagonu Syberie 1 se lahko zgodi, da se popačijo barve. Da to težavo odpravite, vklopite 32-bitne barve.

Povezave