Opis igre Tom Clancy’s Splinter Cell: Chaos Theory

Z izdajo Tom Clancy-evega Splinter Cell-a leta 2002 so pri UbiSoftovem Montrealskem studiu zadeli v polno. Ocenjevalci so izvirnik in nadaljevanje (Pandora Tomorrow) hvalili tako zaradi zelo zabavnega enoigralskega načina kot tudi večigralstva. Tretja igra imenovana Chaos Theory je police dosegla le leto po izidu Pandore, avtorji pa so se držali uveljavljenega recepta. Izvirnik in nadaljevanje dandanes pestijo tehnične težave (oglejte si opis), Chaos Theory pa je bil ustvarjen na drugem pogonu in teh težav ne bi smel imeti. Bo to dovolj za najvišjo oceno? Preberite v nadaljevanju.

Igranje in zgodba

Igra se prične leta 2007, ko med Azijskimi velesilami: Kitajsko, Korejama in Japonsko naraste napetost. Slednja se namreč odloči ustanoviti posebno vojaško enoto (I-SDF), ki naj bi omogočila državi zaščito pred informacijskimi napadi. Ker je to dejanje v nasprotju s sporazumi, ki so bili podpisani po drugi svetovni vojni, in ker poraste število informacijskih napadov na Kitajsko ter Severno Korejo, se slednji odločita uvesti embargo proti Japonski. ZDA se kot Japonski zaveznik odločijo za posredovanje in umiritev strasti, ki se popolnoma izjalovi, ko Severnokorejska raketa potopi njihovo bojno ladjo.

V Chaos Theory se zopet prelevite v vlogo ameriškega specialca Sama Fisherja, ki je še vedno na plačnem seznamu enote Third Echelon delujoče v sklopu NSA. Sam je izjemno spreten in močan mojster skrivanja, ki je kot naročen za rešitev sveta pred tretjo svetovno vojno. Pri neslišnem premikanju po sencah vam pomagata indikator osvetljenosti in indikator povzročenega hrupa, ne smemo pa pozabiti na njegova vohunska očala. Slednja služijo kot daljnogled, omogočajo nočno gledanje, imajo vgrajeno termično zaznavo okolja in celo zaznavo elektromagnetnega valovanja. Vsak izmed teh pogledov ima svoje slabosti, a ker lahko med njimi prosto preklapljate, se te izničijo. Klasična vrata lahko še vedno vlamljate s pomočjo vitriha v posebni mini igri ali pa jih enostavno sesujete z nasilnim (a glasnim) vdorom, novost pa so elektronske ključavnice in gesla v računalnikih. Teh se lotite s pomočjo »hekanja«, ki izgleda tako, da ob primernem času kliknete na delček kode, ki se osvetli na hekerskem orodju in to ponavljate dokler ne sestavite celotne kode. Ker je ta mini igra časovno omejena, samodejno iskanje kod pa včasih poteka (pre)dolgo, imate tudi možnost, da poskusite srečo in kliknete na eno izmed kod v levem prikazu. Ročna prekinitev ali napačno izbrana koda bosta sprožili alarm, zato si pred hekanjem shranite.

Vsaka misija ima kup primarnih nalog, ki se sproti odklepajo, nekaj pa je tudi sekundarnih nalog. To pa še ni konec, saj so v igro vgrajene tudi priložnostne in bonus naloge, ki vam jih sicer ni treba izpolniti, a vam bodo gotovo povzdignile ego. Na koncu misije se namreč prikaže vaša uspešnost v njej v obliki procentualnih vrednosti. 100 % ocena zahteva, da izpolnite prav vse naloge (razen tistih, ki so bile tekom misije preklicane), da ne sprožite alarmov, da vas ne prepoznajo kot vsiljivca, da nikogar ne ubijete in da nasprotniki ne najdejo teles tovarišev. Čeprav ta ocena nič ne vpliva na igro, sem prepričan, da bo marsikoga prepričala, da znova preigra misijo (tudi mene je parkrat :).

Ker se misije odvijajo v nočnem času, je seveda igra zelo temačna, ne pa toliko, da bi lahko zgolj hušknili do konca misije. Temo namreč predirajo številni svetlobni viri kot so na primer svetilke, luči, sveče, ogenj, iskrenje in podobno. Luči lahko ugasnete ali postrelite, uničite generatorje elektrike, upihnete sveče, vendar pa ne smete pozabiti, da bo to vzbudilo sum v nasprotnikih. Ti niso več tako neumni, da bi odtavali v temo naravnost med vaše pesti, ampak prižgejo svetilko ali baklo in, če je le možno, v temo odidejo v skupini. Če jih dovolj prestrašite, bodo prešli v paniko in začeli na slepo streljati v temo. To zna včasih zakomplicirati situacijo, zato je pogosto bolje, da se razgledate po okolici in najdete alternativno pot. Teh je kar nekaj: stisnete se lahko v jašek, spustite po vrvi ali jeklenici, oprimete cevi ali ograje, prerežete platno, prihulite k steni in še marsikaj. Za podroben pregled si oglejte video vodiče, ki so vgrajeni v igro.

Včasih je ta pristop nujen tudi zaradi neživih naprav, ki vam otežujejo napredovanje. Ponekod so postavljene neuničljive strojnice ali vozila z njimi, ki vas v nekaj trenutkih sesekljajo v koščke, zato se morate izogibati njihovemu vidnemu polju. Enako velja za leteče drone, ki patruljirajo po okolici in imajo kot bonus še infrardeči senzor. Tudi kamere niso več tako nedolžne, saj jih ni več mogoče uničiti s streli, nekatere izmed njih pa so opremljene tudi z infrardečim senzorjem. Na vašo veliko srečo vam vaša vsezmožna očala omogočajo, da zaznate vidno polje vseh naprav z infrardečim senzorjem in tako podrobneje načrtujete vaše premike.

V kritičnih situacijah bo seveda treba spremeniti pristop in stopiti v akcijo. Chaos Theory tukaj ponuja precej več možnosti kot predhodnika. Že pred vsako misijo vam igra da možnost, da izberete ali boste k igranju pristopili bolj potiho ali udarniško ter temu primerno prilagodi vaš inventar. Pištolica po novem ni uporabna zgolj za streljanje luči in boj od blizu, ampak ima vgrajen električni udar, ki za kratek čas onesposobi določene naprave. Ker zna to dejanje razburiti NPC-je, jo uporabljajte le, če jih ni v bližini. Vsestranska modularna napadalna puška SC-20K je še vedno sposobna lučati razne pripomočke kot so elektrošokerji, nesmrtonostnih krogle, lepljive kamere, itd., je pa dobila precej bolj prilagodljiv primarni napad, ki je odvisen od uporabljenega nastavka. S klasičnim se obnaša kot običajna avtomatska puška, lahko pa jo pretvorite tudi v šibrenico ali ostrostrelsko puško. Novost je nož, ki ga uporabljate za izvleko informacij iz ugrabljenih sovragov, ali pa njih klanje, marsikdo pa se bo razveselil tudi silovitega udarca, s katerim prestavite nasprotnika v nezavest in drugih bolj akrobatskih načinov bojevanja.

Grafična podoba in zvok

Chaos Theory je kot predhodnika izgrajen na Unrealovem pogonu, a precej bolj modernizirani različici (2.5). Zaradi hitrejše in bolj optimizirane kode pogona ter napredkov v hitrosti grafičnih pospeševalnikov in procesorjev, so lahko razvijalci igro nabutali z boljšimi teksturami in efekti ter jo naredili izjemno všečno, precej večje so tudi mape. Glede na videz je kar malo težko verjeti, da je Chaos Theory izšel zgolj eno leto po Pandori, tako ogromen je preskok. Nova različica pogona je odnesla (skoraj, preberite odsek »Igranje na modernejših sistemih«) vse tehnične težave, ki so pestile predhodnika, ter prinesla večjo stabilnost. Manjša nevšečnost je sicer, da nastavitev senčilnega modela 3.0 odnese v igro vgrajeno glajenje robov, a tako ali tako ga lahko vsilite preko nadzorne plošče vaših grafičnih gonilnikov. Fizikalni pogon igre je precej izboljšan in ne deluje več tako umetno kot v predhodnikih.

Predstavitveni del igre je še vedno odličen in ni bistveno spremenjen v primerjavi s predhodnikoma. Zgodba je med misijami predstavljena s pomočjo predizrisanih video sekvenc, ki so tokrat precej dolge in obsegajo tako lažna CNN poročila kot tudi samo dogajanje znotraj Third Echelona. Govorci so se spet potrudili, zelo všeč pa mi je bila duhovitost Fisherja med komunikacijo z bazo in zasliševanjem nasprotnikov. Vzdušje je izjemno, za več akcije pa poskrbi tudi glasbena podlaga, ki se vklopi, ko vam začne goreti pod nogami.

Hrošči

Zaključek

Tom Clancy’s Splinter Cell: Chaos Theory je ohranil praktično vse odlične elemente predhodnikov (nadzor, igra svetlobe in teme, stranpoti) in jih na določenih področjih še nadgradil, ter tako postal odlična deseturna vohunska tiholaznica :). Kar se grafičnega dela tiče je igra napravila kvantni preskok glede na predhodnika in hkrati pobila vse hrošče, ki so botrovali njuni nižji oceni. Novincem priporočam, da igrajo na Normal, medtem ko bi izkušenejšim priporočal, da se igre lotijo na Hard ali višji težavnosti.

Hitre tipke

F1
dostop do dnevnika misije
1
približanje/EEV
2
nočni pogled
3
termo pogled
4
EMF pogled
Q
prihuli se k steni
Shift
skok
Miškin kolešček
prilagodi hitrost hoje
Ctrl
hiter inventar
Preslednica
dejanje (odpri vrata, zagrabi nasprotnika ...)
E
nameri izbrano orožje
V
zažvižgaj
F5
hitro shrani
F8
hitro naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 2000/XP
Procesor
1400 MHz Pentium IV ali AMD Athlon
Grafična kartica
z DirectX 9 združljiva grafična kartica z 64 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
256 MB (512 MB za XP)
Prostor na disku
4.0 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 2000/XP
Procesor
2000 MHz Pentium IV ali AMD Athlon
Grafična kartica
z DirectX 9 združljiva grafična kartica z 128 MB pomnilnika
Pomnilnik RAM
512 MB
Prostor na disku
4.0 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 7 SP1 64-bit
Procesor
Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
12 GB

Igranje na modernejših sistemih

Na nekaterih modernejših grafičnih karticah se lahko zgodi, da termični pogled ne deluje pravilno. Ta pogled ni bistven za dokončanje igre, ga pa lahko popravite tako, da prenesete datoteke DLL (poglejte povezave) in jih dodate v sistemsko mapo igre System. Popravek bo sicer odpravil težave s termičnim pogledom, zna pa vplivati na hitrost delovanja igre.

Povezave