Ocena igre Serious Sam 2

Z izdajo prvih dveh iger o Samu Seriousu Stoneu (ali Resnemu Samotu, kot ga v šali imenujem), so pri Croteamu zadeli v polno. Dobili smo streljačino podobno prvemu in drugemu Doomu z jeznoritnim protagonistom na nivoju Duke Nukema, ki je bila vizualno všečna in zabavna (preberite si moj opis). Nadaljevanje imenovano Serious Sam 2, ki je teklo na Serious Engine druge generacije, smo uzrli leta 2005. Moje izkušnje pravijo, da nadaljevanja fantastičnih predhodnikov ponavadi razočarajo, kaj pa velja za to igro?

Igranje in zgodba

Zgodba se nadaljuje točno tam, kjer se je končal predhodnik. Po zmagi nad ogromnim čarovnikom imenovanim Mordekai the Summoner je Samo dobil dostop do delujoče rakete zgrajene s strani rase Sirijcev, skrite v Veliki katedrali. Na poti do planeta Sirius ga v svojo domovanje teleportirajo trije Sirijci, ki so spremljali njegov napredek v bojih na Zemlji. Razložijo mu, da lahko Mentala premaga le tako, da ga najprej oslabi s pomočjo skrivnostnega neuničljivega medaljona. Slednji je razdeljen na pet kosov, ki so daleč vsaksebi pod nadzorom Mentalovih podložnikov in kot ste najbrž že uganili, je na vas, da te kose zberete in podkurite Mentalu.

Igra se odvija na večih planetih, ki so precej raznoliki. M’Digbo je planet ustvarjen po stereotipih o Afriki, del medaljona varuje King Kongu podobna gorila. Magnor je planet, ki je orjaški v vsem, razen v njihovih dvonogih prebivalcih, za kos medaljona se boste morali spopasti z velikansko oso. ChiFang je planet ustvarjen po stereotipih o Kitajski, na poti vam bo stal ljudožerski princ Chan. Planet Kleer je najbolj temačen iz kopice in je poseljen samo z okostnjaki, ki jih poznate že iz izvirnika, borili se boste z ogromnim nemrtvim čarodejem. Planet Ellenier je obtičal v srednjem veku, poseljen pa je s prebivalci, ki so parodija na Elvisa. Kot se za srednji vek spodobi, je šefovska zverjad ogromen zmaj. Zadnji prizorišči sta planet Sirius in njegova luna Kronor.

Kot v izvirniku se tudi tukaj nad vas zgrinjajo valovi sovražnikov, dokler ne dosežete neke točke ali pa jih počistite določeno število. Zatirani domačini vam bodo na obiskanih planetih pogosto pomagali v boju in vas zalagali s priboljški. Število različnih nasprotnikov, je izjemno veliko, saj so se nekaterim iz predhodnika pridružili še novi. Po moji oceni vas bo ogrožalo okrog štirideset vrst sovragov, od tega se nekateri pojavljajo na vseh planetih, medtem ko boste druge našli zgolj na specifičnih planetih. V naboru podložnikov, s katerim razpolaga Mental, boste našli tako žive kot tudi nemrtve lakaje, polmehanske stvore ali pa tudi v celoti mehanske naprave. Ta raznolikost se na papirju sicer zdi super in se lepo vključi v različne planete, a osebno menim, da so pretiravali. Nekateri sovragi se zdijo kot da so tam le zato, ker so imeli 3D oblikovalci preveč časa, njihovi napadi pa se prekrivajo z drugimi (npr. eksplozivni klovn in kamikaze, kuščar in buldog, itd.). Šefi so velikanski kot se spodobi, so pa boji prelahki in niso ravno v izziv.

Nabor orožij je po drugi strani ostal skoraj identičen prehodniku, nekatera orožja so dobila zelo podobno zamenjavo, nekaj pa je tudi novih. Namesto Thompsonke boste tako vihteli dve Uzi-jki, lasersko puško je zamenjala plazmatska, novost pa je eksplozivni papagaj, ki sledi tarči. V nasprotju s predhodnikom, je uravnoteženost in uporabnost orožij vse prej kot pa optimalna. Samodejna šibrenica ima preveliko natančnost na velikih razdaljah, enako velja tudi za dvojno šibrenico. Minigun ima dvakrat več metkov v primerjavi s predhodnikom, zato so Uzi-jke odvečne. Če gremo v drugo skrajnost pa sta tako raketo- in granatomet izjemno šibka in po pravici povedano razočarata, razen v kombinaciji s povečano škodo. Zelo pozitiven dodatek v arzenal pa so ročne granate, ki jih lahko z desnim klikom kadarkoli zalučate v nasprotnika. So odličen način za redčenje gostih množic in poškodovanje večjih sovražnikov.

Precejšnja novost v igri je možnost uporabe strojnic in vozil. Tako se boste lahko zavihteli za krmilo letečega krožnika ali strojnega gnezda, ter s spretnim streljanjem privarčevali na nošenem strelivu in življenjskih točkah. Čeprav imajo vse naprave, ki jih lahko upravljate, omejeno število življenjskih točk, pa imajo neomejeno količino streliva. Za krmilom vozila vam tako preostane le, da se spretno izmikate in kosite sovrage z neprestano pritisnjenim gumbom za streljanje.

Nabor priboljškov je ostal podoben kot v TSE, je pa zelo moteče, da lahko nekaj poberete (npr. ščit ali metke) tudi, če imate tistega že 100%. Kar nekaj priboljškov se skriva v škatlah, ki ležijo naokoli, precejšno število pa je tudi skritih ali dostopnih le s trikom. Resni Samo lahko v dvojki prijema predmete (tipka F) in jih nalaga na kup, zato premislite, preden razbijete vse škatle. Precejšnje število je tudi skrivnosti, ki ne doprinesejo nič k izboljšavi vašega zdravstvenega stanja, in so tam le kot fore.

Grafična podoba in zvok

Z izgradnjo igre na resnemu pogonu druge generacije se je spremenil tudi splošni izgled igre. Resne tone izvirnika je zamenjala risankasta in barvita grafična podoba, ki v določenih primerih izgleda naravnost odlično: npr. planet Kleer in Sirius sta vizualni poslastici. Osvetljevanje in zrcaljenje je precej boljše kot pa v izvirniku, je pa Bloom zelo moteč in priporočam, da ga izklopite. Sama velikost map se zdi manjša kot v izvirniku, manj je notranjih stopenj, na zunanjih zelo motijo nevidne stene. Nekaj je časovno omejenih obrambnih misij, pohvale vredni sta stopnji, v katerih se morate sproti greti, da ne zamrznete in arena, v kateri ste omejeni s časom.

Nov pogon je prinesel tudi boljšo fiziko, od katere so odvisne nekatere uganke, vožnja vozil, orožja in pa seveda animacije ob smrti. Še najbolj vidna novost je ta, da večja orožja dobesedno raztreščijo sovrage na prafaktorje, da se zdi kot da izpuhtijo. Uničljivi so tudi deli okolja, hiške in podobno.

Video sekvence za razliko od predhodnikov dejansko pripovedujejo zgodbo, so pa na veliko škodo predizrisane in na večjih zaslonih naravnost ogabne. Nekaj je tudi prekinitev med igro samo, ki pa kot v predhodniku ne zaustavijo dogajanja in lahko povzročijo vašo smrt.

Tudi zvočna podlaga ni čisto idealna. Zvočnih namigov iz predhodnika, ki so sporočali stanje sovragov več ni, kar je velika škoda, nekatere stopnje pa imajo naravnost obupno zvočno podlago (močvirje). Resda je humorja v igri veliko in udrihanja čez druge igre ne manjka, a včasih je enostavno preveč na nizkem nivoju, da bi v njem užival.

Hrošči

Zaključek

Serious Sam 2 je v meni zbudil mešane občutke. Po eni strani gre za očitno izboljšavo: videz, vozila, granate, po drugi strani pa je enostavno preveč vsega, da bi lahko res užival v brezmožganskem pokanju brezštevilnih sovražnikov. Povrhu tega je igra premalo resna, da bi jo jemal resno (he he he :). Za pokanje Mentalovih podložnikov boste porabili okrog 13 ur, nato pa se lahko pomerite še v večigralstvu. Priporočam, da igro kupite na razprodajah, kjer se prodaja za drobiž.

Hitre tipke

Q
preklopi na prejšnje orožje
F
uporabi
Desni klik
granate/približanje
F6
hitro shrani
F9
hitro naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows XP
Procesor
1.5 GHz Athlon XP ali Pentium M ali 2 Ghz Pentium 4+
Grafična kartica
DirectX 8.0/8.1 združljiva (nVidia GeForce3 ali 4+ (ne MX), GeForceFX 5200+, ATI Radeon 8500+, S3 DeltaChrome ali XGI Volari)
Pomnilnik RAM
256 MB
Prostor na disku
3 GB

Minimalne

Operacijski sistem
Windows XP
Procesor
2 GHz Athlon64 ali 3 GHz Pentium 4
Grafična kartica
z DirectX 9.0 združljiv 3D pospeševalnik (nVidia GeForce6 6800+, ATI Radeon X800+)
Pomnilnik RAM
1 GB
Prostor na disku
3 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 7 SP1 64-bit
Procesor
Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon HD 7750 1 GB
Pomnilnik RAM
4 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: