Ocena igre Medal of Honor: Pacific Assault

Serija prvoosebnih streljačin Medal of Honor je svojo pot začela leta 1999 v obliki naslova za igralno konzolo PlayStation, izdelala pa jo je razvojna hiša DreamWorks Interactive. Slednja je bila ustanovljena leta 1995 s strani filmarskega DreamWorksa in Microsofta in je kasneje zaradi poloma z igrami po filmski uspešnici Jurski Park skoraj popolnoma pogorela. Ustanovitelj Steven Spielberg jo je zato leta 2000 prodal EA Games in rodil se je razvojni studio EA Los Angeles, ki je bil kasneje zaslužen za številne uspešnice (Clive Barker's Undying, LOTR: TBFME in Command & Conquer 3: Tiberium Wars). EA: LA je neodvisno od Spielberga nadaljeval serijo Medal of Honor, in tako smo v zelo kratkem času poleg kopice konzolnih iger dobili tudi spoštljivo bero Windows iger. Najprej leta 2002 izjemni Medal of Honor: Allied Assault s strani 2015, Inc., nato pa še Pacific Assault leta 2004 s strani EA: LA. O slednjem bo tudi tekla beseda v tej oceni.

Igranje in zgodba

Zgodba je postavljena v drugo svetovno vojno, na prizorišča v Tihem Oceanu, katera so ZDA poskušala iztrgati Imperijski vojski Japonske. Igrate marinca Thomasa Conlina, ki služi na ladji USS Arizona zasidrani v Pearl Harborju na Havajih. Ko že vse kaže, da bo šlo za še en običajen dan, se nenadoma od nikoder pojavijo japonska letala in začnejo izvajati masaker. V filmski akciji se morate s tovariši najprej prebiti do ene izmed ladij, med tekom do palube pomagati ranjencem in nato na krovu poskušati sovražniku prizadejati čimvečje izgube s pomočjo protiletalskih topov. Ko po dokaj uspešno ubranjenem pristanišču ZDA vstopijo v vojno, je Tommy premeščen in sodeluje v različnih sabotažnih akcijah in večjih bitkah: atolu Makin, Gudalcanalu in končno še Tarawi. Zgodba je zanimiva in podkrepljena z izseki iz zgodovinskih posnetkov, všeč pa mi je bilo, da vojne ne prikazuje v pozitivni luči.

Večji del igre boste preživeli kot pešak, ki se skupaj s tovariši skozi gosto džunglo poskuša pretolči do cilja in tam izvesti sabotažo orožja ali uničiti odpor nasprotnikov. Pri tem pohodu vas bodo ovirali sovražni vojaki, ki patruljirajo po otokih ali pa kamuflirani ždijo v goščavi, tu in tam pa boste naleteli na manjše vasice, ki bodo nudile močnejši odpor. Poleg Japoncev oboroženih s puškami in mitraljezi, se bodo nad vas zgrinjali tudi sovragi s pištolami in meči, nemalokrat pa se vas bodo lotili tudi z navalom z bajoneti (Banzai). Slednje je ena izmed najbolj strašljivih situacij v igri, še posebej, če morate ravno takrat znova nabiti, a ko se enkrat navadite, da imate tudi sami na voljo smrtonosni udarec s puško, izgubi na veljavi. Dodatno grožnjo predstavljajo meti granat, ki so žal zelo redki, in pa strojnična gnezda, ki znajo biti v določenih situacijah izjemno smrtonosna in jih je težko onesposobiti.

Preostanek igre boste prebili v različnih prevoznih sredstvih, pri katerih boste morali s spretnim streljanjem varovati voznika oz. vozilo ali pa celo pilotirati letalo. Slednje je izvedeno precej arkadno, saj imaš občutek, da se letalo le pogojno pokorava zakonom težnosti, je pa res, da je obstreljevanje tarč ob spustu dokaj zabavno. Precejšen delež igralnega časa igra posveča udejstvovanju za strojnicami, topovi in možnarji, s katerimi uničujete tako žive kot tudi mehanske cilje. Pred pogibeljo boste morali tudi obvarovati določene tarče, kar zna biti zaradi vsesplošne kaotičnosti kar dobršen zalogaj, ali pa zadržati vašo pozicijo pred navali nasprotnikov.

Pri prebijanju skozi sovražne vrste boste imeli na voljo štiri mesta za orožje, peto pa pripada daljnogledu, ki je na običajni težavnosti skoraj popolnoma nepotreben. Dve izmed mest služita hrambi granat in eksploziva, s katerim uničujete taktične tarče, v preostanek pa lahko shranite eno izmed številnih vrst orožij. Pobrali boste lahko pištole in revolverje, puške, ostrostrelske puške, šibrenice in mitraljeze tako iz nabora zavezniških sil, kot tudi tiste Japonske izdelave. Poleg teh vnaprej definiranih mest, lahko junak tudi pobere večje kose orožja in jih nato postavi na drugo lokacijo, pri nošnji pa je seveda izjemno ranljiv, zato se mora zanašati na pomoč tovarišev.

Ob kritični ranjenosti se Tommy in tovariši zrušijo po tleh, nato pa je potrebna pomoč ekipnega zdravnika, da jih znova postavi na noge. Za razliko od NPC-jev, ki so pomoči deležni zgolj ob padcu, ga lahko vi kadarkoli prikličete, da vam napolni zdravje do 100 %. A pozor: ker ima zdravnik omejeno količino zdravilnih paketov, lastnih pa praktično ne morete pobrati, se boste morali njegove pomoči poslužiti le v skrajno nujnem primeru. Če slučajno pridete do situacije, v kateri vaše življenje visi na nitki, zdravljenje pa ni več možno, se lahko poskusite obrniti na vaše tovariše. S pomočjo smernih tipk jim lahko dajete ukaze za napad, umik, zbor in kritje s streli, a je sistem izjemno muhast in deluje samo v določenih primerih. Čeprav so vaši pajdaši večinoma zelo koristni, se znajo med igranjem kar nekajkrat pretvoriti v kanonfuter in obstati na mestu kot tepci. Sploh smešne situacije so, ko en Japonski vojak z Banzaijem na tla spravi celotno vašo ekipo, nato pa navali še na vas.

Grafična podoba in zvok

Medal of Honor: Pacific Assault teče na pogonu LithTech Jupiter, ki zmore skoraj brez težav konkurirati drugim pogonom iz tistega obdobja (Source, ID Tech 4, Unreal 2.5, CryEngine, itd.). Odlikuje se z naprednimi grafičnimi učinki, dobrim metanjem senc, lepimi odsevi, epskimi eksplozijami in gostim dimom, ki oteži merjenje. Pohvalne so tudi animacije, ki niso omejene zgolj na podrobno prikazovanje čustev preko obrazne mimike, ampak tudi samo premikanje NPC-jev. Slednji se skrivajo za predmeti, streljajo iz zaklona ter umirajo kot bi bili filmski igralci (mogoče s tem pretiravajo). Takisto animirane so vse akcije, ki se tičejo polnjenja orožij in merjenja skozi merek na puški, skratka, ni da ni. Igro močno popestrijo s pogonom izrisane sekvence, ki pa so v nekaterih primerih predizrisane. Podobo kazijo hrošči, ki povzročajo lebdenje stvari nad površino in puške, ki se upirajo zakonom težnosti, drugače pa je fizikalni pogon kar dober: vojakom lahko na primer odstreliš čelado, iveri frčijo od obstreljenih objektov, voda prenaša trupla.

Zvočni del je izveden zelo solidno, težko bi karkoli pripomnil čez govorce, ki v boju opozarjajo na sovražnike in pripomorejo k večji avtentičnosti igre, enako velja pa tudi za zvočne učinke. Všečna mi je bila tudi glasbena podlaga, ki pripomore k dobremu vzdušju.

Hrošči

Zaključek

Medal of Honor: Pacific Assault je okrog 10 ur dolga prvoosebna streljačina, katere največja aduta sta gotovo všečna grafična podoba in nora akcija, odlikuje pa se tudi z raznolikimi igralnimi mehanikami. Čeprav je ekipno igranje postavljeno v ospredje, je nadzor nad tovariši muhast, pa tudi ko so samostojni, znajo včasih popolnoma odpovedati. V oči bodejo tudi kopice vizualnih in drugih hroščev.

Hitre tipke

F
uporabi predmet
Desni klik
alternativni način streljanja
Alt
nameri
R
nabij puško
Preslednica
vstani/skok
Ctrl
počepni/uleži se
H
prikliči zdravnika
Tab
seznam nalog
F5/F9
hitro shrani/naloži

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 2000/XP
Procesor
1.5 GHz Intel Pentium IV ali AMD Athlon
Grafična kartica
3D grafični pospeševalnik s 64+ MB pomnilnika, ki ima polno podporo za DirectX 8.1
Pomnilnik RAM
512 MB
Prostor na disku
4.5 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 2000/XP
Procesor
2.0+ GHz Intel Pentium IV ali AMD Athlon
Grafična kartica
3D grafični pospeševalnik s 128+ MB pomnilnika, ki ima polno podporo za DirectX 9.0
Pomnilnik RAM
512 MB
Prostor na disku
4.5 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: