J. R. R. Tolkien je s svojo sago o Srednjem svetu (Hobit, Gospodar prstanov, Silmarillion) navdušil marsikaterega bralca in navdahnil marsikaterega pisatelja, po epski filmski adaptaciji v začetku 21. stoletja pa je priljubljenost eksplodirala. Trilogija Gospodarja prstanov je bila odlična (kljub mestoma precejšnjem odstopanju od knjig), in večkrat nagrajena, zato je bilo jasno, da bodo sledile tudi igre. Dovoljenje za uporabo materiala iz filmov (ne pa knjig!) je dobil založnik Electronic Arts, ki je izdal kopico iger, med katerimi je tudi realnočasovna strategija The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth iz 2004. Zaradi dobrega sprejema, smo dve leti kasneje uzrli nadaljevanje in njegovo razširitev, do tretjega dela pa nikoli ni prišlo, saj je EA-ju leta 2010 potekla licenca. Ne le, da so zaustavili vse strežnike, igre so izginila iz vseh distribucijskih kanalov, zato lahko nove dobite le še iz morebitnih starih zalog ali pa se poslužite rabljenih. V tem opisu se bom lotil prvega dela v seriji, ki se močno naslanja na filme.

Zgodba in igranje

Zgodba The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth v grobem sledi Tolkienovim romanom, ki se odvijajo na fiktivnem kontinentu imenovanem Srednji svet. Hobit Frodo Bisagin se skupaj z druščino hobitovskih spremljevalcev (Samo, Merjadok in Pipin) odpravi v Razendel, kjer naj bi se na posvetu odločili, kaj bodo naredili z najdenim Prstanom Mogote. Po odločitvi, da bodo prstan uničili v Gori Pogube, se oblikuje bratovščina prstana, v katero se poleg hobitov vključijo še vešč Gandalf, dúnedain Aragorn, Boromir iz Gondorja, vilin Legolas in škrat Gimli. Skupina se odpravi na nevarno potovanje na jug, pri tem pa v neki točki razpade. Zgodba se razdeli, in najprej osredotoči na dogajanje v pokrajini Rohan, ki ji grozi izdajalski vešč Saruman, kasneje pa preko epske bitke v Minas Tirithu preseli pred Črna vrata v Mordor. Med mogočnimi spopadi pa se Frodo in Samo pritajeno prebijata proti Mordorju po poti polni nevarnosti. Zgodba v igri se osredotoča na ključne trenutke v filmih, in da igralcu možnost, da jih sam sooblikuje.

Srž enoigralskega dela igre The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth predstavljata dve kampanji (dobra in zla), ki sta razdeljeni v več interaktivnih sekcij na spektakularnem zemljevidu. Vsaka izmed sekcij vsebuje misijo, ki je bodisi izbirne, bodisi obvezne narave, ob dokončanju pa dobite določen bonus. Pridobili boste lahko izboljšano izkoriščanje virov, povečali velikost vaše vojske ali pa bili nagrajeni s točkami moči. S pomočjo slednjih lahko odklepate posebne priboljške, ki vam ob aktivaciji prinesejo prednost pred nasprotnikom. S pomočjo aktivnih priboljškov boste lahko pozdravili enote, priklicali zaveznike, prodrli skozi temo ali jo ustvarili, vohunili za nasprotniki, začasno izboljšali proizvodnjo enot/hrane, itd. Aktivni priboljški rabijo nekaj časa, da se ponovno napolnijo, medtem ko so pasivni po drugi strani vedno vklopljeni in vam prinašajo bonus pri zbiranju virov, izboljšajo lastnosti herojev in še kaj bi se našlo.

Približno polovica misij je povsem unikatnih in se dogajajo na raznih ključnih točkah v igri (npr. Moria, Ajzengart, Helmov brezen, Minas Tirith, Amon Hen, itd.). V teh točkah se igra kar dobro oklepa filmov (vsaj kar se tiče dobre kampanje), čeprav obstajajo relativno neškodljive deviacije. S pomočjo Entov boste razdejali Orthanc, sesuli Haradrime v Ithilienu, uničili pajkiljo v Cirith Ungolu in tako naprej. V teh misijah imate večinoma omejene vire, enako pa velja tudi za razpoložljive enote, zato je k njim treba pristopiti preudarneje.

Preostanek misij so udejstvovanja na večigralskih mapah, kjer morate premagati po enega nasprotnika. Sliši se zanimivo, a te misije znajo hitro postati dolgočasne, pozitivno izstopa le nekaj redkih izjem. Vsaka izmed teh map ima točke, na katerih lahko postavite začetni tabor (ali stavbo za zbiranje virov) in poskusite čimbolje preživeti prvi naval nasprotnikov. Ko enkrat vzpostavite ustrezno preskrbovalno verigo in utrdite vaše oporišče, da zdrži neprestane napade nasprotnikov, se lahko začnete širiti po mapi in prevzemati gradbene točke. S tem nadaljujete, dokler ne izstradate nasprotnika in sesujete še zadnjega njegovega tabora. Ker postavitve gradbenih točk večinoma sledijo zrcalni simetriji, lahko večinoma že na začetku razpošljete hitre enote, da predvidite pozicije nasprotnikovih gradbišč, ter ga poskusite čimprej odrezati od virov hrane. Zadeva hitro preide v rutino, zato vam svetujem, da se lotite osvajanja celotnega Srednjega sveta le v skrajni sili - torej, če ne zmorete zadnje misije.

Tekom igranja The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth se boste spoznali s štirimi glavnimi frakcijami. Najprej so tu ofenzivno naravnani konjski gospodarji iz Rohana, katerih najmočnejše enote so kopjeniki in lokostrelci na konjih, v pomoč pa so jim tudi človeški in vilinski lokostrelci. Slednji se lahko v boju od blizu prelevijo v mečevalce in tako izboljšajo svoje možnosti proti nasprotnikom. V nekaterih misijah se boste lahko poslužili tudi pomoči orjaških Entov, ki so smrtonosni tako od blizu kot tudi daleč in imajo ogromno količino življenjskih točk. Rohanski veliki tabor je lahko popolnoma zaprt, zgradite lahko strelske stolpe ter izpadna vrata, zelo koristni pa so zdravilni vodnjaki in kipi, ki povečajo napad in obrambo enot.

Naslednja frakcija so Gondorci, ki so specializirani za branjenje. Imajo zelo močno pehoto, ki jo poleg lokostrelcev in mečevalcev, sestavljajo še elitni stražarji stolpa in gozdni lokostrelci. Slednji so med mirovanjem povsem skriti in jih lahko uporabite tudi za zasede, tuj pa jim ni tudi boj od blizu. Za hitre protinapade lahko uporabite viteze na konjih, pri oblegovanjih pa pridejo izjemno prav premični triboki. Gondorske trdnjave so mogočne in na prvi pogled neosvojljive, saj imajo ogromno mest za postavitev zaščitnih stolpov, dodatno pa jih lahko ojačate z nadgradnjo pri kamnoseku. Kot Rohanci, imajo tudi Gondorci zdravilne vodnjake in herojske kipe.

Vojska iz Isengarda je sestavljena iz različnih vrst Urukov. Mečevalcem in samostrelcem je Saruman ob bok postavil suličarje in posebne elitne enote imenovane Berserker. Slednje lahko kupite le posamično, imajo pa noro količino življenjskih točk in napadalne moči. Namesto konjenikov ima Isengard jezdece na Wargih, ki z bojnim tuljenjem ojačajo napadalnost. Nabor enot zaokrožijo oblegovalne enote z lestvami, nosilci eksplozivov, baliste in oblegovalni ovni. Kamp je precej enostaven in kot zaščito nudi zgolj stolpe s puščicami, zato je dobra praksa v njem pustiti tudi živo obrambo.

Kot zadnjega predstavljam Mordor, ki vojsko sestavljeno iz pestre mešanice orkov, ljudi in pošasti. Osnovne enote predstavljajo orkovski mečevalci in lokostrelci, ter na človeški strani metalci kopij iz Harada in kopjeniki iz Rhûna. Med pošastmi so zelo uporabni hitri troli, ki lahko poberejo drevesna debla in jih uporabijo kot gorjače, za dvig morale pa se uporabljajo troli z bobni. Zelo posebna enota so orjaški Mûmakili, ki poteptajo vse pred sabo in se zelo dobro obnesejo pri rušenju zgradb, na njihov hrbet pa lahko natovorite metalce kopij. Tudi oblegovalnih enot je nekaj in med njimi poleg oblegovalnih ovnov in stolpov najdemo tudi katapulte. Slednji poleg ognjenih krogel izstreljujejo tudi odrezane glave in nasprotnikom nižajo moralo.

Večina naštetih enot ima nekaj skupnih značilnosti, ki vplivajo na njihovo zmogljivost v boju. Kupite jim lahko boljše ščite, oklepe in orožja, jih postavite v formacijo in celo kombinirate v združene enote. Slednje je dvorezen meč, saj združenih enot ni mogoče razdružiti, bistveno pa se jim lahko zmanjša tudi hitrost premikanja in/ali sposobnost tvorjenja formacij. Med bojevanjem enote pridobivajo izkušenjske točke, ki se samodejno pretvorijo v stopnje. Vsaka stopnja poveča količino življenjskih točk, vod pa sčasoma samodejno regenerira padle enote. Priti do druge stopnje je tako zelo dragoceno, nadgradnjo pa si lahko pospešite tudi z nakupom. Zelo pomembna mehanika igre je tudi prenos enot med misijami. Slednje ohranijo vse nadgradnje in stopnje, ter lahko tako bistveno vplivajo na izid bitk.

Navadne enote pa so le vrh ledene gore, saj je v igri prisoten tudi kup herojev. V določenih scenarijih delujejo kot samostojne enote, medtem ko so v drugih priključeni eni izmed zgoraj navedenih frakcij. Rohan se ponaša z največ junaki (in junakinjo), saj so v njegovih vrstah prisotni Aragorn, Legolas, Gimli, Theoden, Eomer, Eowyn, Drevobrad in Merjadok. Manj številčna, a vseeno mogočna, je tudi postava Gondorja, v kateri so poleg Gandalfa še >Boromir, Faramir in Pipin. Isengard premore Sarumana in Uruka Lurtza, medtem ko ima Mordor zgolj Golluma in Nazgule, pa še to v zelo specifičnih misijah.

Vsak junak ima določen nabor pasivnih in aktivnih lastnosti, ki se s pridobivanjem izkušenjskih točk (in posledično stopenj) sproti odklepajo. Hobiti so precej neuporabni, a lahko postanejo nevidni. Aragorn lahko zdravi soborce ali prikliče pomoč duhov, oba vešča znata odpihniti nasprotnike ali pa jih resneje poškodovati s pomočjo čarovnije, Lurtz in Legolas sta mojstrska lokostrelca. Nekateri junaki imajo avro, ki izboljša statistike navadnih enot, nekateri lahko povečajo število izkušenjskih točk, eni se lahko povzpnejo na konja, itd. Za čimboljši izkoristek junakov je ključnega pomena, da jih dodelite primernim četam in, da poznate vsaj osnovne bližnjice za aktivacijo njihovih aktivnih lastnosti.

Kljub zelo pestremu naboru enot, možnosti združevanja v skupine in formacijam pa je nadzor enot v The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth včasih že kar frustrirajoče težaven. Skupine je praktično nemogoče postaviti v lepo branilno razporeditev, saj se stoječe skupine vedno umikajo prišlekom in se zato postavitve razbijejo. Enote z meči lahko sicer postavite v branilni način, da patruljirajo na določenem območju, ne morete pa jim prepovedati, da bi zasledovali sovražnika oz. izpadli. Po drugi strani pa lahko lokostrelci popolnoma zmasakrirajo orke s samostreli, saj se ti ne odzovejo na napade in stojijo pri miru.

Grafična podoba in zvok

The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth teče na hišnem pogonu SAGE, ki je bil uporabljen že v predhodnih Westwoodovih strategijah, nazadnje pa v eno leto starejšemu Command   Conquer: Generals. Za svoja leta se pogon drži presenetljivo dobro in je zmožen prikazati tako notranja kot tudi zunanja, odprta območja. Poleg dinamičnega osvetljevanja, ki podpira menjavanje dneva in noči ter vremenske pojave, so v igro vgrajeni tudi spektakularni učinki ob uporabi čarovnije. Zelo očem prijazna sta tudi destrukcija obzidij in stolpov, ki se ob padcu sesujejo v prah. Lepo je videti tudi fizikalni pogon, ki ob eksplozijah, padcih Mûmakilov ali uporabi moči razmeče telesa. Število učinkov je morda ponekod že pretirano, saj zna veliko število enot na zaslonu v kombinaciji z grafičnimi učinki povzročati rahlo zatikanje tudi na zelo hitrih računalih. Tudi shranjevanje zna občasno biti zelo dolgo, kar ne bi pričakoval od tako stare igre.

Zgodba se podaja preko predizrisanih vmesnih sekvenc narejenih s pogonom, ki so na veliko škodo v precej nizki ločljivosti in na večjih zaslonih ne izgledajo tako prijetno. Zelo všeč so mi bili govorci, ki so mestoma kar pravi igralci iz filma in pripovedujejo zgodbo ali pa se oglašajo med igranjem samim. Tudi glasbena podlaga je izvrstna in močno pripomore k dobremu vzdušju.

Hrošči

Zaključek in ocena

The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth je precej zabavna realnočasovna strategija z elementi igranja vlog, ki bo gotovo všeč vsem ljubiteljem filmske trilogije. Zelo dobro povzema filme, na voljo pa je tudi alternativna zla kampanja. Igranje unikatnih misij bo dodobra preizkusilo vaše taktične sposobnosti, žal pa so misije na večigralskih mapah generične in postanejo hitro dolgočasne. Vizualno je precej všečna, še bolj pa navduši epska glasba. Z znanimi junaki in enotami se boste skozi obe kampanji prebili v okrog 28 urah.

Tipkovne bližnjice

Desni klik

izvedi napad ali posebno moč

Ctrl+številka

nastavi bližnjico za enoto/stavbo

Številka

izberi nastavljeno enoto/stavbo

E

izberi vse bližnje enake enote

G

varuj območje

M

spremeni formacijo

Sistemske zahteve

Priporočene

Operacijski sistem

Windows XP/2000

Procesor

1.3 GHz Intel Pentium IV ali AMD Athlon

Grafična kartica

Nvidia GeForce2 ali enakovredna z 32 MB pomnilnika

Pomnilnik RAM

256 MB

Prostor na disku

4 GB

Preigrano na

Operacijski sistem

Windows 10 64-bit

Procesor

AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz

Grafična kartica

AMD Radeon RX 460 2 GB

Pomnilnik RAM

16 GB

Igranje na modernejših sistemih

Igra ne deluje na novejših operacijskih sistemih, brez da bi sledili naslednjim korakom (popravke najdete med povezavami):

1. namestite igro
2. namestite popravek 1.03, nato 1.05 in nazadnje 1.06
3. namestite širokozaslonske mape
4. obiščite mapo %appdata% (vpišite v Windows Explorer) in vstopite v mapo My Battle for Middle-earth Files. Vanjo sedaj razširite popravljeno datoteko options.ini
5. če želite igrati, na resoluciji, ki ni 1920x1080, v options.ini najdite vrstico:

   Resolution = 1920 1080

   in zamenjajte številke s svojo ločljivostjo

Povezave

• Uradna stran igre The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth
• Ljubiteljska stran z neuradnimi popravki za igro The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth
• Uradni popravek različice 1.03
• Neuradni popravek različice 1.05
• Neuradni popravek različice 1.06
• Širokozaslonske mape za igro
• Vodniki za igro The Lord of the Rings: The Battle for Middle-earth