Ocena igre Dirt 3: Complete Edition

Britanski razvojni studio Codemasters je v svojih več kot 30 letih obstoja razvil/izdal preko 150 iger iz različnih zvrsti, v zadnjih letih pa se je fokusiral na dirkaške igre, ki so gotovo tudi njihov najbolj prepoznaven izdelek. Poleg serij TOCA/GRiD, F1 in MicroMachines, je eden izmed njihovih paradnih konjev gotovo serija Colin McRae Rally, ki se je z izidom arkadne dirkačine Colin McRae: Dirt premaknila stran od klasičnih relijev. V omenjenem naslovu je namreč dobršen del predstavljalo dirkanje z buggyi, tovornjaki in terenci, v Dirtu 2 (2009), ki ga nisem nikoli igral, pa se je tehtnica močno prevesila v prid športnega dogodka X Games, zato je reli potegnil še krajšo. V naslovu Dirt 3 (2011), ki je predmet te ocene, so se odločili slediti receptu postavljenem v predhodniku, namesto, da bi se vrnili h koreninam. Ali je to pravi recept za uspeh pa lahko izveste v sledeči oceni.

Igranje in zgodba

Kot ste lahko razbrali že iz naslova same igre, serija ne vsebuje več predpone Colin McRae. McRae, škotska rally legenda, ki je med razvojem serije CMR sodeloval s tehničnimi nasveti, je namreč preminil v helikopterski nesreči leta 2007, nekaj mesecev po izidu prvega Dirta. Pri Codemastersih so se zato že za delo na dvojki spečali s kaskaderjem in rally voznikom Kenom Blockom, Travisa Pastrano, ki je bil v prvih dveh delih, pa so med razvojem trojke - presenetljivo - odrezali.

Če se osredotočimo na enoigralski del, je ta razdeljen v dve sekciji. Dirt Tour, ki jo bom v nadaljnje poimenoval kar turneja, je karierni del enoigralstva, medtem ko lahko v načinu SinglePlayer tekmujete s časom ali pa se udeležite kateregakoli dogodka. V načinu Dirt Tour se v nepotrebno zakompliciranem vmesniku nahajajo štiri sezone razdeljene na štiri prvenstva, ki se sproti odklepajo. Vsako prvenstvo je sestavljeno iz dogodkov, s pomočjo katerih lahko dobite za odklep zahtevane točke, ob zaključku finalnega dogodka prvenstva pa lahko tudi napredujete v naslednjo sezono. Ob dokončanju določenih prvenstev se odprejo še posebni meniji z dogodki imenovani World Tour, ki predstavljajo to, kar bi moral enoigralski del igre biti, da bi igro ocenil višje.

Vsak uspešno zaključen dogodek je nagrajen z ugledom (reputation), katerega pridobljena količina je odvisna od vaše pozicije, dodatnega pa lahko pridobite za izpolnitev posebnih bonus nalog, ki so vezane na posamezno ekipo, s katero se dogodka udeležite. S pomočjo pridobljenega ugleda se vam nato odklepajo nove ekipe s svežimi izzivi, razpoložljiva pa postanejo tudi nova vozila. Z vsakim odklepom se poviša tudi količina točk ugleda, ki si jih lahko privozite, a pazite tole: požrešni Codemastersi so po izidu izdali plačljiv DLC, ki igralcu za vsak dogodek ponudi odlično vozilo s kar 2250 točkami ugleda in tako vse ostale ponudbe pusti v prahu. Ta DLC je že vključen v Complete Edition, zato se samodejno aktivira, za večji užitek pri igranju pa vam priporočam, da ne podležete skušnjavi in ga ignorirate :).

Oglejmo si sedaj discipline, ki so na voljo v turneji:

Rally

Tu dirkate od točke A do točke B na progi, ki lahko vsebuje mešane vrste površin, to pa poskušate izvesti v čim krajšem času. Pri tem vas spremlja sovoznik, ki vam daje navodila za vožnjo. Na progi niste sami, saj po njej vozijo tudi vsi ostali sodelujoči v dogodku, od njih pa vas loči le časovni razmik. Občasno lahko zaradi tega pride do neprijetnih situacij, ko se tik pred vami nekdo zaleti in zaradi izmikanja izgubite dragocene sekunde ali pa je koga treba prehitevati, a po drugi strani to poskrbi za bolj napeto igranje. Dogodek vedno začnete kot prvi, kasnejši vrstni red pa je določen po nekem skrivnostnem ključu in ne izgleda odvisen od vaše trenutne pozicije. Podili se boste po zasneženi Norveški, deževni Finski in Michiganu, meglenem Monte Carlu ter prašni Keniji

Trailblazer

Gre za variacijo Hill Climba, pri kateri vam pa ni treba napraviti pozitivne višinske razlike. Na voljo imate specializirana vozila z vratolomno močjo, med dirkanjem pa vas ne spremlja sovoznik. Cilj dirke je progo prevoziti v najkrajšem času. Lokacije so identične tistim iz relija, manjka zgolj Monte Carlo.

Head-2-head:

Dva tekmovalca dirkata po notranji krožni progi, ki se enkrat ali celo večkrat prekriža. Proga je nastavljena tako, da tekmovalca dirko začneta vzporedno (z zamikom točno pol proge), enako pa jo tudi končata. Prisoten je tudi sovoznik, ki vam bere navodila, zmaga pa tisti, ki prej prevozi krog (ali več njih). Lokacije so postavljene v Monako, Michigan in smučišče Aspen.

RallyCross/Landrush:

Dirkate po krožni notranji progi skupaj z več tekmovalci, zmaga pa tisti, ki prej prevozi določeno število krogov. V Landrushu lahko izbirate med terenci ali buggyi, površine so precej bolj razgibane, polne vodnih kotanj in skokov, medtem ko v RallyCrossu vozite specializirane avtomobile po bolj umirjenih progah. Prizoriščem iz tekmovanj Head-2-head se pridružita še Los Angeles in Tokio.

Gymkhana/DC Challenges

Gre za spretnostne preizkušnje, ki (na veliko srečo) ne vplivajo na sezonske točke. V njih z avtomobili izvajate razne norčije po posebej prilagojenih progah: dirkate s časom, izvajate trike (krofi, sukanje, drift, razbijanje zadev) v zaporedju ali poljubnem vrstnem redu, driftate, itd. V vseh primerih imate na voljo omejen čas, v katerem morate opraviti izziv ali zbrati dovolj točk. Pri trikih je vgrajen tudi sistem pomnoževalnika, ki nagrajuje tiste z raznolikim repertoarjem in tiste, ki se ne zaletavajo pogosto. Na kratko lahko te izzive povzamemo tako: če ste že na Youtubu kadarkoli videli video Gymkhana, v katerem je Ken Block izvajal nore vragolije s svojo Ford Fiesto, potem vam bo jasno kaj pričakovati ... Cviljenje gum boste lahko povzročali v Monaku in Los Angeleškem kolizeju.

Večina prog turneje je precej kratkih, se pa toliko bolj vlečejo krožne dirke (RallyCross/Landrush), ki vas bodo po začetni akciji, v kateri se boste poskušali prebiti v ospredju, gotovo dolgočasile - no, vsaj mene so :). Eden izmed vzrokov za to je gotovo tudi širina cestišč, ki je presenetljivo široka in odpušča ogromne napake, zato vam lahko med vožnjo misli odtavajo, krmilo pa prevzame podzavest.

Nabor vozil je presenetljivo pester in poleg specializiranih vozil za disciplini Trailblazer in RallyCross ponuja po vsaj tri reli dirkalnike iz 60-tih, 70-tih, 80-tih, 90-tih, potem pa je tukaj še Group B ter razredi Pro, Open in Super 2000. DLC-ji, ki so vključeni v pa nabor še razširijo. Podatki o vozilih so izjemno skopi, saj vam ne podajo več kot pa maso, moč in vrsto pogona, zato vam ne preostane drugega kot pa test v živo.

Poškodbeni model je izjemno poenostavljen in zgolj z tribarvno ikono prikazuje stopnjo poškodbe koles oz. motorja. Škodo se obravnava zelo površno, saj določeni divji skoki in trki v rob nimajo nobenih posledic, medtem ko v drugih primerih udarec povzroči resne težave z vozilom ali pa celo kritično poškodbo. Tudi barvo ikone je treba jemati z rezervo, saj mi je z rdečo ikono motorja in rumeno ikono kolesa dirko uspelo končati kot prvi in to tako, da sem v zadnjih ovinkih prehitel prej vodečega ... Ne glede na stopnjo škode iz predhodne dirke, bo vsaka naslednja dirka začeta s popolnoma popravljenim avtomobilom. Taktičnega popravila škode, ki mi je bil v enici precej všeč, več ni.

Umetna pamet je večinoma zadovoljiva in popolnoma prilagodljiva pred začetkom vsake dirke. Izberete lahko 6 stopenj težavnosti, pri tem pa je meni, ki dirkaške igre igram morda 2x letno, najbolje ustrezala stopnja 5, ki sem jo po potrebi znižal na 4 - sposobnost umetne pameti je namreč izjemno nekonsistentna. Obzirnost boste pri računalniških igralcih iskali zaman, saj vas bodo neusmiljeno izrinili iz proge, če se boste približali njihovi idealni liniji. Za občasnejše igralce ponuja igra kup pomagal, ki izklopijo škodo, prikažejo idealno linijo, povečajo stabilnost, samodejno uravnavajo zaviranje in plin ter celo samodejno obračajo volan, da lahko med dirkanjem delate kaj drugega XD. Dodatno pomoč predstavlja možnost prevrtenja časa, ki jo lahko kadarkoli aktivirate in popravite kakršnekoli spodrsljaje. Edina kazen za to dejanje je izguba manjšega dela točk ugleda,

Grafična podoba in zvok

Dirt 3 teče na hišnem pogonu imenovanem EGO, ki je evolucija Dirtovega pogona imenovanega Neon. Slednji je v serijo sicer prinesel lepo grafično podobo, a je bil obupno optimiziran. EGO 2.0 je popolnoma druga zgodba, saj deluje popolnoma tekoče tudi na najvišjih nastavitvah tudi na slabših grafičnih karticah. Glede na enico izgleda Dirt 3 precej bolje, morda že zato, ker so se končno znebili pretiravanja z zaslepljujočima učinkoma Bloom in HDR, prijetnejša pa je tudi barvna paleta. V igri so prisotne tudi podrobnejše teksture, boljši učinki osvetljevanja, odsevne površine ter bolj volumetrični prašni/snežni učinki. Vozila med vožnjo prekrije prah, ob trkih pa se tudi vizualno deformirajo. Zelo všečni so tudi posnetki dirke, ki s pametno postavitvijo akcijskih kamer poskrbijo za spektakularne prizore. Črno piko predstavlja precej revna simulacija vode, ki se obnaša preveč želejasto in ni realistična.

Zvočni del je kar se tiče glasbe dober, saj se izbrani komadi skoraj perfektno prilegajo posnetkom dirke, malo manj všeč so mi pa bili trije dežurni mešalci vetra (Ellie, Jack in Christian), ki vam solijo pamet v menijih in pred določenimi dogodki, brez modifikacij pa jih tudi ni mogoče utišati.

Zaključek

Z Dirt 3 je serija še utrdila svoj položaj daleč od relijevskih korenin. Enoigralski način je sicer izjemno dolg (preko 30 ur), a so proge prekratke, preveč poenostavljene in se preveč ponavljajo, da bi lahko v igranju pretirano užival. Nabor vozil je pohvalno pester, nekaj raznolikosti pa prinese tudi prisotnost nočnih in snežnih dirk. Vizualna podoba igre je zelo všečna, meniji pa so preveč zakomplicirani, moti pa tudi pomanjkanje informacij o vozilih.

Hitre tipke

C
spremeni kamero
E
pogled nazaj
F1
prevrti čas

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows Vista/7/8
Procesor
AMD Athlon 64 X2 2.8 GHz ali Intel Pentium D 2.8 Ghz
Grafična kartica
3D pospeševalnik s podporo DirectX 9, AMD Radeon HD 2000 Series z 256 MB ali NVIDIA GeForce 8000 Series z 256 MB
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
15 GB

Priporočene

Operacijski sistem
Windows Vista/7/8
Procesor
AMD Phenom II ali Intel Core i7
Grafična kartica
3D pospeševalnik s podporo DirectX 11, AMD Radeon HD 6000 Series
Pomnilnik RAM
2 GB
Prostor na disku
15 GB

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 10 64-bit
Procesor
AMD Ryzen 1500X 3.5 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon RX 460 2 GB
Pomnilnik RAM
16 GB

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: