Ocena igre Aliens vs. Predator Classic 2000

Malce starejši ljubitelji znanstveno fantastičnih filmov se bodo gotovo spomnili znanstveno fantastičnih mojstrovin: Osmega Potnika (Alien) v katerem se Sigourney Weaver bojuje proti smrtonosnim ubijalskim nezemljanom in Predatorja (Predator), v katerem podobno počne Arnold Schwarzenegger. Nadaljevanj sta imela filma nemalo, v nekaterih pa so se pota krvoločnih Alienov (ali Xenomorphov) in lovcev Predatorjev srečala. Tako uspešna filmska franšiza pa je kar kričala po tem, da protagoniste pretvorijo v večkotnike in jih ponudijo v obliki iger. Aliens vs Predator 2 sem nekoč že opisal, a je disk z igro odromal neznano kam, ocena pa ni bil nek višek, zato je ta izginil v digitalna večna lovišča :). Zaradi nedavne brezplačne akcije na GOG.com pa sem dobil možnost opisati predhodnik AvP 2 imenovan Aliens vs Predator Classic (ali Aliens vs Predator 2000), ki je izšel leta 1999 s strani angleškega studia Rebellion Developments. Igra je bila ob izidu dobro sprejeta, ampak od takrat je preteklo že dosti vode. Ali jo še vedno lahko pohvalimo?

Igranje in zgodba

Igra je razdeljena na tri dele, v katerih igrate Aliena, Marinca in Predatorja. Če v igri obstaja zgodba, potem jo je avtorjem uspelo zelo dobro prikriti :). Igrate namreč misije, ki se sproti odklepajo in so nanizane v glavnem meniju, njihova povezanost pa je po pravici povedano zelo bežna: najbrž si sledijo v nekem kronološkem zaporedju, a nekega prehoda med njimi ni. Vsako misijo začnete z nekim vnaprej določenim naborom orožij/nabojev in napolnjenostjo življenja, ne glede ali ste predhodno misijo končali napol mrtev in/ali z izpraznjenimi nabojniki. Dodaten občutek nepovezanosti daje tudi to, da lahko misije kadarkoli znova preigrate na poljubni težavnosti in lovite časovni rekord.

Misije treh protagonistov se odvijajo na istih lokacijah, a so nepovezane. Drobci »zgodbe« so predstavljeni s pomočjo mikroskopskega besedila, ki se tu in tam pojavi na zaslonu ali preko video posnetkov, ki se predvajajo na ekranih nameščenih praktično vsepovsod.

Igranje različnih bitij se ne bi moglo bolj razlikovati. Alien je izjemno hitra ubijalska pošast, ki je najbolj uspešna pri zahrbtnih napadih. Sposobna se je oprijeti katerekoli površine in po njej tudi plezati. Zna zaznati stanje žrtev, ki je prikazano kot neke vrste avra. Pri gledanju v temi ji pomaga nočni vid, ki pa je le kratkosežen in prekrije avro. Napadate s kremplji, ostrim repom ali pa žrtvi enostavno odgriznete glavo. Zaradi težavnega merjenja je zadnje dejanje izvedljivo le redko, vam pa lahko reši kožo, saj vam obnovi popolnoma vse življenjske točke.

Predator je ultimativni bojni stroj, ki mu v igri ni para. Poleg običajnega pogleda je oborožen s tremi vrstami nočnega pogleda: strukturnim pogledom, ki prikaže okolico v zeleni barvi, pogledom za zaznavanje Alienov ter pogledom za zaznavanje ljudi. Ključnega pomena za Predatorja je stanje njegove energije, ki se počasi obnavlja sama od sebe, lahko pa pobirate tudi energijske kapsule. Z dovolj energije lahko Predator uporablja poljuben pogled, se zdravi, postane delno neviden, na voljo pa mu je tudi uničevalski ramenski top, ki je povezan samodejnim merilnikom vgrajenim v vizir. V primeru pomanjkanja energije se lahko posluži puške naložene s kopji, smrtonosnega diska ali pa rezil na rokah. S slednjimi sem sekljal vse vrste nasprotnikov, da je bilo kar veselo :). Predator je v enoigralskem načinu močno premočen, saj praktično vsa orožja povzročijo takojšnjo smrt.

Marinec je najšibkejši, a ga ščiti oklep, na voljo pa ima bogat arzenal orožij in vnaprej nastavljeno podporo v obliki strojnic ali soborcev. Večino stopenj začne s standardno brzostrelko, ki poleg svinca v nasprotnike pošilja še granate, ljubitelji raziskovanja pa boste našli še plamenometalec, metalec granat, raketomet, smartgun, minigun in še marsikaj drugega. Žal so eksplozivna orožja proti hitro premikajočim se Alienom in Predatorjem povsem neuporabna, zato se navadite na vse vrste brzostrelk. Marinec temo predira z metanjem bakel, pomaga pa si s priročnim radarjem. Druga možnost je nočni pogled, ki izklopi radar. Ker je igra izjemno temna in lahko vržete le pet bakel naenkrat, boste najbrž večino časa preživeli v nočnem pogledu. Ko radar zazna Aliene je ponavadi tako ali tako že prepozno, da bi lahko naredili kaj pametnega :). Ena izmed bizarnosti je tudi to, da ni tipke za ponovno polnjenje puške. Govorimo o letu 2100+ in Marinec ne more zamenjati nabojnika kadar želi ... resno????

Čeprav se frakcije tako močno razlikujejo pa ima igranje vseh skupen imenovalec. Vsaka frakcija, ki jo igrate, se namreč bojuje proti preostalim dvema. Tako boste kot Predator lovili Aliene ter Marince, ob tem pa se izmikali smrtonosnim strojnicam, Marinec pa bo pobijal Predatorje in Aliene, itd. Tudi napredovanje se ne razlikuje bistveno: prebij se do ključne točke in preklopi stikalo » znajdi se v labirintu hodnikov in jaškov, v katerem mrgoli nasprotnikov » najdi kartico in odpri vrata ali uniči generatorje toka, da se vrata odprejo » znajdi se v labirintu hodnikov in jaškov, v katerem mrgoli nasprotnikov » bij šefovsko bitko » znajdi se v labirintu hodnikov in jaškov, v katerem mrgoli nasprotnikov » prebij se do konca stopnje.

Žal je labirintov v igri toliko, da so mi skoraj popolnoma uničili igralno izkušnjo. V kombinaciji z neskončno nasprotniki in nejasnimi cilji, boste le obupano zavzdihnili, ko se boste že stotič primajali okrog vogala in zagledali hodnik številka 2. Povrhu tega igra ponuja zgolj omejeno število shranjenih iger (število je odvisno od težavnosti, kako to omejitev izklopiti si oglejte v kodah), kar pomeni, da boste ob predolgem blodenju po stopnji precej tenko piskali :).

Še ena izmed slabosti igre je občasno butasta umetna pamet. Alieni sicer znajo plezati povsod, a vendar pogosto jurišajo v bridko smrt, se zatikajo v okolico ali pa celo ovirajo drug drugega. Kljub temu jih ne gre podcenjevati, saj se vam znajo prikrasti za hrbet ali pa skočiti v vas, ko boste najmanj pričakovali. Predatorje, Marince in preostale sovrage pestijo enake težave, pogosto jih zmedete že s tekanjem v krogu. Vtis malo popravi v Marince vgrajen občutek strahu. Kadar namreč ti zrejo v temo, pogosto v paniki repetirajo orožje, kar vas lahko resno poškoduje. Velik plus za tole!

Grafična podoba in zvok

Igra je temačna, tako kot so temačni tudi filmi, a zaradi različnih pogledov ni zaradi teme nobena izmed frakcij na slabšem. Glavna težava je v tem, da so ti pogledi tako bolj uporabni od običajnega, da jih boste najbrž imeli vklopljene neprestano. To povsem izniči strašljivost teme in prikrajšani boste za odlično osvetljevanje ter mnoge šok momente. Osvetljevanje v igri je namreč izvrstno izvedeno (tam kjer luči so): od luči, ki osvetljujejo le določene predele, do utripajočih luči, ki močno prispevajo k vzdušju. Po zahrbtni temi se sprehajajo izjemno nevarni Alienovi mladiči: facehuggerji, ki so neverjetno hitri in agresivni, zato se jih mora bati tudi nadmočen Predator.

Grafična podoba je na splošno solidna, motijo le neostre teksture, ki pa se jih da s pomočjo modifikacij močno izboljšati (več o tem v nadaljevanju). Posebno poglavje pa si gotovo zasluži epska filmska glasbena podlaga, ki npr. poveličuje premoč Predatorja in povečuje strah Marinca :). Žal glasbena podlaga ni usklajena z dejanskim dogajanjem, ampak se vklopi ob nekih določenih intervalih, kar je velika škoda. Še najbolj usklajena je pri Marincu.

Nekateri dogodkom, ki bi se morali odvijati po zakonih fizike, se vidi, da so močno skriptirani. Tako npr. Alien ob smrti pogosto razpade na točno definirane koščke, enako se zgodi tudi z marincem. Predatorjeva puška za streljanje sulic raztrga Aliena na dva kosa, pri tem pa zgornji del potuje nenavadno počasi, dokler ne zadane stene. Posebna veselica je z kavljem, ki ga Predator poseduje v nekaterih misijah, saj tako čudaško binglja, kot da bi na njemu ne visel tristo kilogramski hrust, itd.

Hrošči

Zaključek

Aliens vs Predator Classic je streljačina z dolžino okrog 10 ur, ki bo gotovo navdušila ljubitelje filmov iz franšize Alien in Predator. Vzdušje je zelo dobro, glasba epska, vsebuje pa tudi nekaj šok momentov. Žal pa igro pestijo pomanjkanje zgodbe, nejasni cilji in mape, občasno butasta umetna pamet, pretirana temačnost in še kaj bi se našlo.

Hitre tipke

E
uporabi
Q
preklopi pogled
F1
prikaži zgodovino sporočil
F
Predator (vklopi delno nevidnost), Marinec (vrzi baklo)
Ctrl
Alien (oprimi se stene)

Kode

Privzeto je število shranjenih iger omejeno in sicer jih je npr. na težavnosti Realistic samo 4. Za izklop te omejitve ustvarite bližnjico do izvedljive datoteke igre in dodajte parameter -unlimitedsaves. Če sedaj igro zaganjate preko te bližnjice, se število shranjenih iger ne bo zmanjševalo.

Sistemske zahteve

Minimalne

Operacijski sistem
Windows 95/98
Procesor
Intel Pentium 200 MMX ali enakovreden AMD
Grafična kartica
z Direct3D združljiva grafična kartica
Pomnilnik RAM
32 MB (priporočeno 64 MB)
Prostor na disku
400 MB + 4.4 GB za paket tekstur Redux
Ostalo
DirectX 6

Priporočene

Operacijski sistem
Windows 95/98
Procesor
Intel Pentium II 400 MMX ali enakovreden AMD
Grafična kartica
3D pospeševalnik temelječ na Voodoo2
Pomnilnik RAM
128 MB
Prostor na disku
400 MB + 4.4 GB za paket tekstur Redux
Ostalo
DirectX 6

Preigrano na

Operacijski sistem
Windows 7 SP1 64-bit
Procesor
Intel i3 2120 3.3 GHz
Grafična kartica
AMD Radeon HD 7750 1 GB
Pomnilnik RAM
4 GB

Igranje na modernejših sistemih

Igra bi morala na modernih sistemih delovati brez težav. Za lepši izgled lahko namestite paket tekstur imenovanih AvP Redux (prejem najdete med povezavami). Težava tega paketa je, da se igra občasno sesuje ob zaključku misije. Če se vam to dogaja, vklopite združljivost z Windows 98 / Windows Me.

Aliens vs. Predator Classic 2000: nastavitve
Za igranje s paketom tekstur Redux na Windows 7 in novejših, vklopite te možnosti.

Povezave


Vam je vsebina všeč? Delite jo na: