Alien: Isolation - ocena
Creative Assembly je britanski razvojni studio, ki je svojo pot začel s predelavami konzolnih iger na platformo MS-DOS, izdelali pa so tudi nekaj športnih iger. Njihov prelomni naslov je bil leta 2000 izdani Shogun: Total War, ki je bil prvi v obsežni seriji, katere modernejši naslovi izhajajo praktično vsako leto. Leta 2005 jih je kupil Sega, ki je 2006 dobil pravice za razvoj iger iz serije Alien. Aliens vs. Predator (2010) (reboot AvP: Classic 2000) in Aliens: Colonial Marines sta bila katastrofalna, a Sega očitno ni želela odnehati, saj je Creative Assemblyu pustila razvoj še enega naslova. Slednji so zbrali razvijalce iz vseh vetrov in leta 2014 izdali igro Alien: Isolation. Kljub precej boljšim ocenam od omenjenih predhodnikov je bila prodaja menda slaba in naslednika najbrž nikoli ne bomo videli. Ali je to upravičeno pa izveste v oceni.
Zgodba in igranje
Alien: Isolation se odvija v letu 2137, 15 let po dogodkih iz izvirnega filma Ridleya Scotta imenovanega Alien (1979), v njem pa igrate Amando Ripley, hčerko ikone franšize Ellen Ripley. Slednja se je v filmu tik pred uničenjem vlačilca Nostromo uspela evakuirati, nato pa je za njo izginila vsaka sled, dokler ni bila najdena Nostromotova črna skrinjica. Posadki reševalnega plovila Anesidora je s pomočjo skrinjice uspelo najti planet LV-426 (vir ubijalskih bioloških strojev imenovanih Xenomorph), a tam je seveda šlo vse narobe in posadka se je vrnila na vesoljsko trgovsko postojanko Sevastopol, s sabo pa so privlekli neželenega obiskovalca. Amanda na postajo prispe skupaj s Christopherjem Samuelsom in Nino Taylor, da bi prevzela črno skrinjico, a je Sevastopol že v razsulu, komunikacija z zunanjim svetom pa je odrezana. Zgodba je dobra in se podaja preko vmesnih sekvenc ter pogovorov, kar nekaj pa je lahko odkrijete preko zvočnih zapisov in terminalov. Škoda je le, da ni malo obširnejša, ker bi si v tako dolgi igri s tako zanimivo tematiko vsekakor želel prebrati še več.
Večina igre poteka na gromozanskem Sevastopolu, ki je sestavljen iz treh stolpov na osnovni inženirski ploščadi, med sabo povezanih s sistemom vlakov, vsaka izmed teh lokacij pa je razdeljena na precej velike pododdelke. Predeli teh oddelkov so blokirani z dostopnimi karticami ali kodami za dostop, nekateri za delovanje potrebujejo električno energijo, druge morate odkleniti s pomočjo terminalov, opraviti vdor s pomočjo uglaševalnika dostopa (Access Tuner) ali se jih lotiti s plazmatskim rezalnikom. Slednja dva se sproti nadgrajujeta, kar omogoča še bolj fin nadzor dostopa, hkrati pa tudi pomeni, da boste določena mesta obiskali večkrat. Poleg klasičnega pohajkovanja po hodnikih in uporabe vrat, je v igri kar nekaj dostopnih mest za jaške, katerih razvejanost pa ni pretirana, kar omogoča enostavno navigacijo po njih. Sproti boste tudi našli mesta, na katerih lahko ročno shranite igro, za kar pa potrebujete nekaj sekund, kar pomeni, da je shranjevanje med akcijo skoraj nemogoče. Zelo koristni del igre je interaktivna mapa z označenimi zanimivimi točkami, ki se sproti odkriva (ali pa jo razkrijete na posebnih panelih), z njeno pomočjo pa lahko odkrijete marsikateri priboljšek.
Poleg redkega streliva za vaš arzenal, baterij za vašo svetilko in bakel, lahko v Alien: Isolation najdete še komponente, iz katerih lahko s primernimi recepti sestavite pripomočke za lažje preživetje. Sestavite lahko injekcijo za obnovitev zdravja ter več vrst predmetov za metanje. Povzročevalnik hrupa bo sovražnika preusmeril na mesto meta, medtem ko bosta dimna bomba ali šok granata zakrili vaš pobeg. Molotovke, cevne bombe in elektromagnetske mine pa boste uporabili, ko vam bo šlo že resno za nohte. Število predmetov posamezne kategorije je omejeno, kot je omejeno tudi število sestavin, ki jih lahko naenkrat nosite. Se vam pa vsekakor splača porabljati stare zaloge, saj tekom igranja prejemate nove, izboljšane različice receptov, komponente pa najdete tako v zabojih, kot tudi na truplih.
In kakšne so nevarnosti na skoraj zapuščenem Sevastopolu? Poleg redkih eksplozij, ki vas lahko dodobra zapečejo ali vas počasi zadušijo, strupenih plinov in še redkejših mehanskih nevarnosti, vas bodo ogrožali še premični nasprotniki. Najprej so tu oboroženi prebivalci, ki so se ob vsemu dogajanju zatekli k principu »naj preživi najmočnejši«, in so oboroženi z revolverji, ki vam hitro poberejo življenjske točke. Potem so tukaj vzdrževalni roboti (Working Joes), nadzirani s strani osrednje umetne inteligence Apollo, ki so sicer počasni in nevarni samo v napadih od blizu, a precej trpežni. Nazadnje je tukaj še Xenomorph, ki poskrbi, da je boj potisnjen v ozadje, ključna mehanika igre pa postane skrivanje.
Vzrok vseh težav v Alien: Isolation je namreč praktično nesmrten in odporen na vsa orožja, ga pa lahko začasno odženete s pomočjo plamenometalca ali kakšnih resnejših bomb, česar pa imate le v omejenih količinah, zato boste to uporabili zgolj v brezizhodnem položaju. Večino časa se boste tako poskušali izgoniti stiku z Xenomorphom, kar pomeni pozorno spremljanje zvokov iz jaškov, opazovanje okolice in spremljanje detektorja gibanja (Motion Detector).
Ker je pošast občutljiva na zvok, se boste morali izogibati uporabi orožja, teku in v določenih primerih tudi odpiranju vrat, ob vsaki interakciji z okoljem, ki bo povzročila hrup (npr. zagonu generatorjev), pa vam bo zastalo srce in zalotili se boste, kako prisluškujete za znanim zvokom iz jaška, pripravljeni na pobeg. Skrivali se boste pod mizami, v temnih kotičkih, omaricah in čakali, da umetna inteligenca preneha s svojim iskalnim ciklom in se pobere. Če je dovolj blizu, bo zaznala tudi zvoke iz detektorja gibanja in celo vaše dihanje, ki ga boste lahko začasno zadržali na račun vašega zdravja. Priznati moram, da je ta del kodiran presenetljivo dobro, saj se pošast obnaša ravno toliko nepredvidljivo, da nikoli ne veš ali si že rešen ali ne, kar igro naredi izjemno napeto.
Vse se sliši odlično, a Alien: Isolation po prvi izjemni polovici nekako izgubi zagon, opravila se pa začnejo ponavljati. Če igraš po eno uro na dan, potem to v resnici ni opazno, sem pa prepričan, da se bo ljubiteljem dolgih seans druga polovica vlekla kot nora. Škoda.
Grafična podoba in zvok
Aliens: Isolation teče na hišnem pogonu Cathode, ki je bil sicer že uporabljen predhodni igri Creative Assemblya imenovani Viking: Battle for Asgard, a je bil za novo vlogo korenito predelan. Ostre teksture, odlična arhitektura naravnost iz filma, volumetrični učinki dima in podrobni modeli v kombinaciji z odličnim osvetljevanjem/senčenjem pričarajo zelo všečno grafično podobo, ki dobro skriva svoja leta. Potem so tukaj še razni posebni učinki in majhne podrobnosti kot npr. ukrivljanje svetlobe na vizirju, ki vsemu dodajo piko na i. S pogonom so izrisane tudi vmesne sekvence, ki pa so v nekaterih primerih najbrž še dodatno obdelane in posledično predizrisane, saj se opazi preskok v kakovosti. Zelo so mi bile všeč tudi animacije orožij in pa fizika predmetov, ki jih je naokoli razmetaval Xenomorphov rep :).
Izjemno hvalo pa si gotovo prisluži zvočni del, ki ustvari noro vzdušje z nemalo šok momenti — sploh, če igrate s slušalkami. Škripanje okolice, zvoki iz jaškov in bobnenje razpadajoče postaje v kombinaciji s skrbno izbrano glasbeno podlago poskrbijo za nešteto napetih trenutkov, ko preventivno zlezete v skrivališče in pogledujete na detektor gibanja, saj je pošast morda že blizu. Med samim skrivanjem vam glasbena podlaga pomaga pri lociranju Aliena, marsikdaj pa povzroči, da boste zadržali dih. Tudi govorci so svoje delo opravili dobro.
Hrošči
Zaključek in ocena
Alien: Isolation je zelo dobra preživetvena streljačina z norim vzdušjem, ki poskrbi za nemalo strašljivih trenutkov. Za to so zaslužni dobra grafična podoba, izvrstna glasbena podlaga in pa dobro kodirani skriptirani dogodki. Sama zasnova je precej nelinearna in v preko 15 urah igralnega časa, boste nekatere lokacije obiskali večkrat. Žal pa tam nekje v polovici izgubi zagon, ljubitelji dolgih seans pa bodo opazili, da se vse preveč ponavlja. Za tiste, ki igrajo po kakšno uro na dan in imajo radi skrivanje ter raziskovanje pa bo igra skoraj popolna!
Hvalim
- noro vzdušje
- strašljivi trenutki
- izvrstna glasbena podlaga
- grafična podoba
- nelinearnost
- dolžina
Grajam
- določene stvari se preveč ponavljajo
- po prvi polovici izgubi zagon
Tipkovne bližnjice
- E
- uporabi
- Desni klik
- nameri
- Preslednica
- detektor gibanja
- Q
- odpri meni predmetov
- C
- plazenje
- R
- polnjenje orožja
- Shift
- tek
- F
- svetilka
- Tab
- mapa
Sistemske zahteve
Minimalne
- Operacijski sistem
- Windows 7 (32bit)
- Procesor
- 3.16 GHz Intel Core 2 Duo E8500 ali enakovreden AMD
- Grafična kartica
- 1 GB (AMD Radeon HD 5550 ali Nvidia GeForce GT 430)
- Pomnilnik RAM
- 4 GB
- Prostor na disku
- 35 GB
Priporočene
- Operacijski sistem
- Windows 7 (64bit)
- Procesor
- AMD Phenom II X4 955 3.2 GHz ali Intel Core 2 Quad Q9650 3.0 GHz
- Grafična kartica
- 2 GB (AMD Radeon R9 200 ali Nvidia GeForce GTX 660)
- Pomnilnik RAM
- 8 GB
- Prostor na disku
- 35 GB
Preigrano na
- Operacijski sistem
- Windows 10 64-bit
- Procesor
- AMD Ryzen 7 5700G
- Grafična kartica
- AMD Radeon RX 6600 8 GB
- Pomnilnik RAM
- 16 GB