100 modifikacij za Half-Life 1

Hazardous Course 2

Hazardous Course 2 je neke vrste ekstremna različica v izvirnik vgrajenega uvodnika imenovanega Hazard Course oz. Training room, ki se odvija v vadbenem središču Black Mese. V slednjem se novi igralci spoznajo z oklepom H.E.V., skakanjem in počepi, interakcijo s predmeti in NPC-ji, potapljanjem, okoljskimi nevarnostmi, manjši odsek pa je namenjen tudi preizkusom z orožjem. Hazardous Course 2 vzame vse te mehanike in jih razširi do neslutenih razsežnosti, pri tem pa se eksponentno poviša težavnost. Ta modifikacija je zato primerna za potrpežljive in spretne igralce, ki dobro poznajo osnovne mehanike delovanja fizikalnega pogona GoldSrc, imajo odlično razvit občutek za čas in se ne bojijo izziva (ali ponižanja :).

Igro začnete v povezovalnem vozlišču, ki je polno pasti in zabavnih skriptiranih dogodkov, v katerih jih lahko skupite tako vi kot tudi NPC-ji. Sledi osnovni vadbeni del, v katerem je vsak izmed skakalnih izzivov iz izvirnika otežen z dodatnimi nevarnimi elementi kot so na primer ogenj, krožne žage, mečkalni bloki in radioaktivne odplake. Tavanje po temi bo oteževal labirint poln zombijev in Headcrabov, v soju svetilke pa se boste morali po ozki brvi prebiti mimo premičnih nihal in električnih pasti. Pravi pekel pa se prične šele ob pridobitvi modula za dolge skoke, s katerim boste morali premagati skoraj nemogoče razdalje (med skokom glejte ravno ali rahlo navzgor!) in loviti ravnotežje na poledenelih površinah. Začinjen je tudi potapljaški del, saj se boste morali prebiti skozi noro kompleksen labirint podvodnih jaškov. Temu prvemu delu sledijo izjemno izvirne sekcije, v katerih boste morali skozi tovarno polno nevarnosti voditi Barneya, se z vlakom voziti po izredno kompleksnem labirintu tračnic, nato pa se v stolpu povzpeti v nore višave preko sistema lestev, premikajočih se ploščadi in odbojnih ploskev (naravnost iz Prince of Persia).

Z izpolnitvijo zgoraj navedenih izzivov pa igralec zgolj dodobra popraska površino igre, saj je v modifikacijo vgrajeno preko dvajset skrivnih predelov, ki pa jih je vse prej kot pa enostavno najti ali sploh doseči. Za nekatere boste potrebovali ključe, spet za druge dostopne šifre, ki jih boste prebrali na različnih mestih ali slišali iz zvočnikov, zato imejte pripravljeno beležko, spet drugi zahtevajo ključe. Prehodi se pogosto nahajajo na izjemno težko dostopnih mestih, zato boste morali poleg ostrega očesa posedovati tudi ogromno mero spretnosti in sposobnosti predvidevanja, se pa trud gotovo izplača. V skrivnih predelih si boste lahko ogledali zakulisje preizkusnega programa, našli namige za nadaljnje sekcije ali pa celo olajšali težavnost z izklopom določenih elementov. Najdene skrivnosti vam bodo tudi omogočile dostop do orjaških bonus sekcij, ter pomagale doseči konec modifikacije.

Zasnova map se iz dokaj povprečnega povezovalnega središča in prvega dela, sčasoma prelevi v izjemno kompleksno vizualno poslastico. Arhitektura je odlična in vsebuje polno podrobnosti, občudovanja vreden pa je tudi trud, ki je šel v vse skriptirane elemente. Navkljub vsej tej hvali pa ima modifikacija nekaj velikih težav, ki so posledica hroščev v samem GoldSrc pogonu in so noro nadležne. NPC-ji so pogosto muhasti in jih je zelo težko voditi po predelih polnih nevarnosti, ki ne odpuščajo napak; navpično premične ploščadi trpijo za isto težavo kot dvigala, zato vas včasih ob dvigu zmečkajo; vlak na razpotjih noče zaviti (shranite in ponovno naložite); ročno dvižne ploščadi se zataknejo in padejo (uporabite noclip). Škoda! Iz teh razlogov sem bil igri prisiljen znižati končno oceno.

Igranje sem na težavnosti Medium zaključil po okrog 6 urah, a je pri tem treba omeniti, da nisem uspel najti vseh skrivnosti. Celokupen igralni čas za novega igralca je tako najbrž okrog 10 ur.

Heart of Evil

Zgodba Heart of Evil je postavljena v čas Vietnamske vojne, v njej pa igrate specialca Percya Freemana, kateri dobi nalogo, da ubije odpadnega polkovnika Kurtza (ste že zaznali povezavo s filmom Apocalypse now?). Poveljstvo vam dodeli trdobučnega pomočnika Barneya, ki se v številnih situacijah izkaže za nepogrešljivega asistenta, hkrati pa vas vozi skozi sovražno ozemlje. Zgodba je izjemno zanimiva in jo razkrivate preko dogodkov, dialogov in prebranih sporočil.

Modifikacija je sestavljena iz orjaških, z vožnjo povezanih, sekcij, vsaka izmed njih pa sestoji iz velikega števila map, ki so med sabo neverjetno dobro povezane. Razvijalci so igralcu pustili ogromno svobode, saj lahko sekcije skoraj neomejeno raziskujete, a je po mojem mnenju omejitev premalo. Čeprav so ponekod po stenah postavljene oznake in lahko uporabne informacije preberete iz dokumentov, morate biti pri raziskovanju izjemno zbrani, da ne tavate v krogu. Ker je vaše napredovanje odvisno od Barneya, ki ga je po labirintih hodnikov nerodno vlačiti za sabo, je priporočljivo, da ga pustite na nekem dobro označenem mestu, da ga ne boste brezglavo iskali, ko boste potrebovali njegovo pomoč. Svetujem tudi, da igrate z beležko, saj določene uganke zahtevajo, da pravilno izvedete določeno sekvenco, koristno pa si je tudi označiti, da ste neko območje že popolnoma preiskali. Napredovanje skozi določene sekcije bo pogosto onemogočeno z enostranskimi barikadami, ključavnicami, včasih pa bo treba tudi kaj razstreliti oz. najti določene predmete, zato imejte oči na pecljih.

Nabor sovražnikov je izjemno pester. Najprej so tukaj dobro oboroženi odpadniški vojaki ZDA s tankovsko in zelo močno helikoptersko podporo, potem so tukaj slabše oboroženi,a nič kaj manj nevarni vietkongovci, da bi bila mera polna pa na območju mrgoli zombijev in drugih nenavadnih pošasti. Ker se frakcije koljejo tudi med sabo, je akcije vselej polno, njihove spopade pa lahko izkoristite tudi v svoj prid in prihranite življenje ter municijo. Nasprotniki niso samo preoblečena umetna inteligenca iz izvirnika, ampak imajo modificirane določene parametre, ki naredijo boje zahtevnejše. Vojaki znajo počepniti v kritje, vas napasti z raketometom, zelo radi pa mečejo granate. Zombiji so izjemno odporni, nekateri izmed njih pa se vas lotijo tudi z orožjem. Gorile vas presenetijo z dolgimi skoki in strašljivim bojnim krikom. Pa še bi lahko naštevali.

Vaš arzenal je zelo raznolik. Nasprotnike lahko koljete z mačeto ali motorko, prerešetate z več vrstami mitraljezov, pištolo, šibrenico, granato ali raketometom, vključene pa so še granate, laserske bombe in pa (zelo zanimivo) Snarki ... Orožja niso najbolje uravnotežena, za nekatera pa obstaja tudi bistveno prevelika zaloga metkov. Zdravilnih paketov in polnilnih postaj je obilo, (še posebej, če radi raziskujete), ne manjka pa tudi oklepov. Četudi znajo biti nekatere situacije zelo zahtevne, pa bi morali bolj izkušeni igralci igro brez večjih težav dokončati na Hard.

Ker gre za popolno pretvorbo Half-Life, ima igra večinoma nove modele in teksture. Čeprav so slednje ponekod zelo nizke kakovosti, mi je bil videz vseeno dovolj všeč, da me ni motilo. Podrobnosti je dovolj, arhitekturi nič ne manjka, za popestritev pa poskrbijo številni skriptirani dogodki. Poleg govora je v igri prisotna tudi glasba po meri, humor pa včasih presega mero dobrega okusa. Igro sem zaključil po okrog 5 urah in pol igranja, ko so mi po dolgočasni vožnji s čolnom pot prekrižala zaprta vrata (hrošč).

Residual Point

Najprej je treba povedati, da je modifikacija sestavljena iz dveh delov. Prvega, White Force (Alpha) najdete pod Hazard Course. Gre za uro in pol dolgo alfa različico modifikacije, ki ji do končne izdaje manjka še kar nekaj poliranja. Boji so dokaj zanimivi, a je večina stopenj nenavdahnjena in napolnjene s tonami škatel, tako da človek dobi občutek, da igra simulator razbijanja škatel :). Drugi del pa se imenuje Residual Point in njemu bo posvečen preostanek ocene. V njem igrate dr. Jacka Sohna, ki dela v sekciji bioloških laboratorijev kompleksa Black Mesa. Da ne bo šlo za tipični delovni dan, se razkrije že ob prihodu, saj ima celoten kompleks težave z varnostjo in električnim omrežjem. Kljub temu se ekipa odloči izvesti preizkus s teleporterjem, pri katerem pa gre nekaj hudo narobe.

Zasnova stopenj v tej modifikaciji je večinoma zelo dobra, nadaljevanja so pogosto neočitna in zahtevajo, da intenzivno uporabite sive celice. Kar nekaj je stranpoti, v katerih boste našli priboljške, skoraj prepričan pa sem, da približno na sredini igre obstaja orjaška alternativna pot, za kar si avtorji zaslužijo vse pohvale. Zelo inovativna se mi je zdela poplavljena mapa, kjer morate operirati pod vodo, za kisik pa poskrbijo taktično postavljeni rezervoarji. V nekaterih stopnjah se morate izkazati tudi kot spremljevalec in do vrat varno pripeljati tovariše, za večjo dramo pa jih lahko odpeljete še do kakšnega skladišča :).

Sovražniki so zelo dobro postavljeni, pogosto se teleportirajo za hrbet ali pa vam napravijo zasedo ob vračanju. Boji so zato zelo intenzivni, a na srečo obstaja dovolj zdravilnih paketov in postaj, tu in tam pa so taktično postavljeni znanstveniki, ki vas lahko pozdravijo. Poleg klasičnih nasprotnikov iz izvirnega Half-Life in uradnih razširitev, boste srečevali še prilagojene, med katerimi zagotovo izstopajo hiperaktivni headcrabi in super zombiji. Oboji se premikajo in napadajo izjemno hitro, zato boste morali biti natančen pri merjenju in uporabiti pravo vrsto orožja. Zelo nadležne so tudi napol prozorne variacije pošasti, ki pa jih je na srečo malo. V arzenalu ni presenečenj, niti niso potrebna, saj je nabor dovolj pester. Za municijo je dobro poskrbljeno.

Glede grafične podobe in glasbene podlage ni za izgubljati besed, so pa nekatere mape zelo všečne na pogled, nekaj pa je tudi skriptnih dogodkov. Težavnost igre je ravno pravšnja na Easy, za dokončanje pa boste porabili okrog 5 ur in pol.

The Trap

The Trap je neobičajna modifikacija za Half-Life, ki namesto bojev v ospredje postavlja reševanje ugank. Vaš protagonist se nekega dne znajde v skrivnostnem preizkuševalnem kompleksu, robotski glas iz zvočnikov pa je navdušen nad njegovo pripravljenostjo nad sodelovanjem pri testiranju ugank. Pogled na preizkusne sobane, po katerih ležijo trupla nesrečnikov, ki so se izziva lotili napačno, pa ne izgleda preveč navdušujoče ...

Vsakdo, ki je že kdaj igral Portal bo hitro videl veliko vzporednic med igrama. Igra je razdeljena na več sekcij, od katerih vsaka vsebuje po nekaj sob. Za napredovanje morate v vsaki sobi rešiti serijo ugank, ki vodijo v aktivacijo portala v naslednjo sobo oz. sekcijo. Po stopnjah so postavljene različne naprave, ki jih lahko aktivirate s klasičnimi stikali, strelnimi stikali ali časovno omejenimi stikali. Ne gre samo za preprosta dvigala kot smo jih vajeni iz izvirnika, temveč tudi za precej bolj kompleksne naprave kot so potisni ventilatorji, povezani teleporterji, breztežnostna polja, energijski ščiti in še bi lahko naštevali. Pogosto napravam manjkajo vitalni deli ali pa je povezava do generatorja prekinjena, zato morate tekom igranja pobirati manjkajoče elemente in jih nato z vstavitvijo popraviti. Za napredovanje je pogosto potreben tudi občutek za čas. Nekaj je tudi strojnic in energijskih topov, ki razbijajo trdovratnejše materiale.

Brez nevarnosti igra seveda ni. Poleg smrtnih padcev z višine, so po stopnjah razpostavljene strupene in radioaktivne mlake, električna polja in pa seveda zaboji eksplozivov. Sovražnikov je le za ščepec in so pogosto postavljeni tako, da jih morate čimhitreje pobiti, drugače sprožijo verižno eksplozijo, kar nekajkrat pa jih morate tudi zvabiti na primerno mesto, da vam omogočijo napredovanje. Oborožitev je precej skromna, je pa za municijo izdatno poskrbljeno, ne manjka pa tudi zdravilnih in energijskih paketov. Po stopnjah so razporejena tudi skrivna mesta/dogodki, ki prinašajo bonuse in odklepajo dosežke (ti omogočajo alternativen konec).

Modifikacija temelji na izboljšanem pogonu Spirit of Half-Life, ki poskrbi za sapojemajoče uganke, a hkrati pogosto povzroča fluktuacije v številu sličic na sekundo. Mene osebno je motilo, ni pa bilo tako kritično, da bi ji zato znižal oceno. V paketu so vsebovani precej lepi modeli orožij po meri in pa izvrstno obdelan govor. Slednji skupaj s samo zasnovo stopenj in skriptiranimi sekvencami poskrbi za odlično vzdušje, za kar je treba avtorju vsekakor čestitati. Manj navduši priložena glasba, za katero bi bilo bolje, če ne bi bila prisotna. Za dokončanje sem na težavnosti Normal porabil okrog 5 ur in pol.

They Hunger Triology

Trilogija They Hunger se odvija v mestecu imenovanem Rockwell, v katerem že nekaj časa prihaja do nenavadnih dogodkov. V avto vašega junaka med vožnjo po podeželski cesti udari strela, posledično pa se znajde v bližnjem jezercu. Ko se preko katakomb končno prebijete na površje, se znajdete v cerkvici, ki je v razsulu. V njej ni žive duše, zato jo poskušate zapustiti, pri tem pa vam pot prekrižajo krvoločni nemrtvi. Med pobegom v iskanju krivca za nastali kaos, odkrijete temne skrivnosti mesteca. Zgodba je precej zanimiva in bogato podkrepljena z video sekvencami, zvočnimi posnetki in radijskimi prenosi.

Sama zasnova stopenj je odlična in preskakuje med zunanjimi in notranjimi mapami, ki pogosto vsebujejo neočitna nadaljevanja in dobre uganke, ob katerih si boste lahko več minut razbijali glavo. Stopnje so pogosto nastavljene tako, da se vračate nazaj, kar daje vtis nelinearnosti. Sovražniki so zelo dobro postavljeni, kar poskrbi za zelo intenzivne boje in ravno prav pogoste šok momente. Poleg zombijev se bodo nad vas spravili frankenštajni, volkovi, okostnjaki, žive dlani, ipd. Omenjeni vas ne le mikastijo od blizu, ampak vas znajo nekateri tudi streljati ali pa v vas spuščati elektrošoke. Nekaj je tudi šefovskih bitk. Arzenal je pester, večji del orožij so preoblečene različice iz izvirnika, odsotna pa so biološka orožja in raketomet. Zdravilnih postaj in oklepa ni, je pa zdravilnih paketov ravno dovolj, da vam ne bo šlo za nohte.

Ker je modifikacije popolna konverzija igre Half-Life, boste v njej videli le redke znane modele, ampak brez skrbi, saj so preobleke izjemno dobro narejene. Novi so tudi zvoki, ki vam bodo skupaj s samo vizualno tematiko naježili kožo. Obupani kriki smrtne groze in trpljenja ... zombiji plazeči se iz zemlje, ki si želijo le vaših možganov ... tuljenje volkov pomešano z krokanjem vran ... grozljivi trenutki v umobolnici ... šelestenje dreves, ki ga prekinja vohljanje okostnjakov, ki si želijo mesa ... Vzdušje je res izjemno.

Igra bo za izkušene igralce dolga okrog 5 ur in pol (za neizkušene pa vsaj 10) in ponuja odlično izkušnjo, priporočam igranje na medium.

Invasion

Invasion se prične ob koncu izvirnega Half-Life 1, ko mora Gordon Freeman na vlaku, ki potuje v neznano izbrati ali bo sodeloval z G-Manom ali ostal na vlaku. Odloči se za slednje in tik preden ga G-Man obsodi na pogubo, uspe skupini znanstvenikov odpreti teleporter nazaj do Zemlje. Gordon pobegne, a na Zemlji situacija nikakor ni rožnata: nezemeljski napadalci še vedno obvladujejo Black Meso, preostanek pa vojaki počasi ravnajo z zemljo. Gordona znanstveniki napotijo v Black Meso, da bi uničil teleportacijske kristale in tako preprečil nadaljevanje invazije.

Zasnova stopenj je odlična in raznolika, po njih so zelo dobro postavljeni sovražniki. Napredovanje pogosto ni očitno in je blokirano z varnostnimi kodami. Slednje vam povejo NPC-jih, jih preberete z listov ali pa računalnikov, vpišete pa jih kar z miško. Včasih se boste morali tudi skrivati, da vas ne bi zaznale kamere ali ostrostrelci, nekaj pa je tudi časovno omejenih dogodkov, v katerih boste morali preizkusiti vaše skakalne spretnosti. Poleg klasičnih bojev kot pešak, boste del igre preživeli tudi v tanku, kjer boste poleg vožnje imeli možnost nadzirati tudi strojnico in top.

Vojakom iz izvirnika se bodo pridružili ostrostrelci in pa vojaki z raketometi, oboji pa so izjemno zahteven nasprotnik. Na srečo imate zelo pester arzenal, ki vsebuje cel kup novih orožij, ki niso zgolj preoblečena krepela iz izvirnika. Med njimi boste npr. našli puško s termo senzorjem, ki vam bo omogočila zaznavanje sovražnikov skozi stene, in pa ostrostrelsko puško z možnostjo približanja. Raketomet je dobil naboje, ki sovrage poškodujejo skozi stene, in pa jedrske konice, ki jih uporabite za razstreljevanje ovir. Posebnost je tudi ta, da nimate baterijske svetilke, ampak vžigalnik, ki ima zelo ozek pas svetilnosti. Kljub temi v bojih ne boste nemočni, saj imajo nasprotniki vgrajene svetilke in jih lahko ciljate z merjenjem v luči. Zdravilnih in baterijskih postaj je relativno malo, je pa posebnost igre ta, da lahko baterije in zdravilne pakete nosite s sabo in jih uporabite šele v sili.

Grafična podoba igre je popolno preobražena glede na izvirnik, vključena pa sta tudi govor v francoščini z angleškimi podnapisi in glasbena podlaga. Kar se grafike tiče mi je bilo zelo všeč, da je ogromen del stvari lomljiv. Tako vas bodo lahko vojaki streljali skozi stene oz. šipe (in vi njih), s tankom pa lahko naredite totalno razdejanje :). Vzdušje močno popestrijo tudi skriptirani dogodki. Težavnost je zelo visoka, zato priporočam igranje na Easy, za preigranje pa boste porabili okrog 5 ur.

Cthulhu

Cthulhu je srhljiva modifikacija, ki navdih za zgodbo črpa iz knjig H.P. Lovecrafta. Slednji je ustvaril istoimenski mit o nezemeljskih pošastih, ki so tako strašne, da vas pogled na njih pahne v norost. Zgodba se odvija leta 1928, igrate pa raziskovalca okultnega imenovanega Ranulf Stafford. Vaš svetovalec Sir Henry želi, da se z njim srečate v njegovi podeželski hiši. Ko do tja dospete, ugotovite, da so Henrya ugrabili okultisti, bil pa je dovolj hiter, da vam je razkril njihov cilj. Zgodba je zanimiva, odkrivate jo z branjem knjig in ob junakovih samogovorih med vožnjo v avtomobilu.

Stopnje so temačne in skrivnostne ter kar dobro pričarajo srhljivost, ki se drži mita o Cthulhu-ju, žal pa sama kakovost map ni noben presežek. Preveč je temnih labirintov, sobe so preveč enostavne, manjkajo skrivnosti in nagrade za raziskovalce. Je pa po drugi strani res, da vsebujejo kar nekaj pasti, skriptiranih dogodkov, skakalnih izzivov in neočitnih nadaljevanj. Nabor sovražnikov je zelo raznolik in obsega tako okultiste oborožene z različnimi orožji, kot tudi nezemeljske nasprotnike in druge pošasti. Ker gre večinoma le za preoblečene standardne sovražnike, imajo nekateri izmed njih precejšnje težave pri premikanju in napadanju. Še posebej izstopajo z nožem oboroženi okultisti, ki so popolnoma nesposobni.

Proti tako pestremu naboru sovražnikov se lahko borite z obsežnim naborom krepel, ki so pa dokaj nerodno razporejene po predalčkih. Palici in nožu se pridružijo pištola, dvocevka, mitraljez in puška, na voljo pa so tudi molotovke in dinamit. Zelo posebna pa so čarobna orožja kot so npr. palica za klicanje strupenih kač in knjige z uroki. Slednje so izjemno mogočne in vam poleg boja omogočajo tudi regeneracijo življenja (dokaj hroščato), a pri tem črpajo vašo zdravo pamet. Če slednjo izpraznite, se vam zmeša in igre je konec. Obnavlja se sama ob določenih dogodkih. Klasične municije je dosti, enako pa velja tudi za zdravilne pakete, ki jih je ravno prav.

Pri videzu bi bilo treba pohvaliti modele, sama postavitev elementov map pa me je pustila hladnega. V igri je prisoten tudi posnet govor, nekajkrat pa se vklopi tudi glasbena podlaga. Za dokončanje na težavnosti Medium sem porabil okrog 4 ure in pol. Če se vam zatakne, je v mapi modifikacije na voljo tudi vodič.

Half-Life Prison

Če poskušam uganiti zgodbo Half-Life Prison (govor je namreč v ruščini), bi rekel, da se začne v visoko varovanem Sibirskem zaporu, v katerem se nahaja naš junak Gordon Freeman. Nekega dne zapor preplavijo nezemljani in Gordonu uspe pobegniti iz ječe, a tu se zgodba šele začne.

Stopnje v modifikaciji so mi vzbujale mešane občutke. Po eni strani so mape izjemno izvirne, polne spretnostnih preizkušenj in ugank, po drugi strani pa so mi občasno načenjale živce z nepravičnimi situacijami in pastmi, ki jih ne moreš predvideti, če igraš prvič. Pogosto hitro shranjevanje in nalaganje vam tako ne bo ušlo, škoda, da ni vgrajenega pogostejšega samodejnega shranjevanja. Nadaljevanja pogosto niso očitna na prvi pogled, marsikdaj pa je treba za napredovanje usposobiti kakšen stroj ali mehanizem, nekaj pa je tudi časovnih stikal. Po stopnjah je skritih kar nekaj skrivnosti, ki vam povečajo zalogo municije, baterij ali pa zdravja, se boste pa vsaj na najnižji težavnosti uspeli prebiti do konca, tudi če ne najdete nobene.

Že znanim sovražnikom iz izvirnika se v modifikaciji pridružijo trdovratnejši, ki bodo dodobra preizkusili vaše streljaške sposobnosti. Zelo veliko je nevarnih orjaških pošasti (Gonarch, Gargantua), ki pogosto ne nastopajo sami, ampak se vas lotijo v skupinah. Na srečo je municije dovolj, pa tudi vaš arzenal ni od muh. V igri so prisotna izbrana orožja iz izvirnika, le šibrenica je doživela preobrazbo. Težavnostna krivulja je z redkimi izjemami kar dobra, čakajo vas tudi šefovske bitke.

Videz igre je zavoljo odpuljene zasnove stopenj zelo divji, enako pa velja tudi za zvočno podlago, ki bi jo lahko tudi izpustili brez velike škode :). Kar nekaj je skriptiranih dogodkov in video sekvenc, ki močno popestrijo igro. Priporočam, da modifikacijo preigrate na težavnosti Easy, za dokončanje pa boste potrebovali okrog 4 ure in pol.

ReIssues

ReIssues ali Project Quantum Leap 3 je kompilacija map različnih avtorjev, v katerih morate izpolniti naloge vašega zaposlovalca G-Mana. Mape med sabo niso povezane neposredno, ampak preko teleportacijskega vozlišča. Tukaj se poleg vhodov v mape nahaja tudi zdravilni bazen, ki ga je priporočljivo izkoristiti po vsaki vrnitvi.

Ker tematika ni bila natančno dorečena, so mape izjemno raznolike. Tematiki izvirne igre Half-Life se pridružijo orientalska in futuristična. Večina stopenj je izvrstnih, zato vse pohvale avtorjem! Vsebujejo miselne izzive, zabavne boje, skakalne preizkušnje, skriptirane dogodke, kar nekaj pa jih je nelinearnih in dajejo izreden občutek svobode. Negativno izstopajočih map ni, saj tudi nedokončana (It's safer here) doseže precej visok standard, so pa ene precej kratke. Ker znate pri igranju naleteti na kak hrošč, si redno shranjujte.

Pri igranju vas bo napadal omejen nabor sovražnikov, ki vključuje vojake, strojnice in pošasti iz Xena, je pa izbor odvisen od avtorjev mape. Scepter of Ra tukaj pozitivno izstopa, saj modeli predstavljajo popolno preobrazbo. Kar se tiče orožij ni presenečenj, municije je dovolj, enako pa velja tudi za zdravilne pakete in baterije.

Grafična podoba paketa se razprostira od izjemne (npr. Cyan) do dobre, poleg prilagojenih modelov so na voljo tudi teksture višje kakovosti. Za prikaz skrbi prilagojen pogon Spirit of Half-Life, ki poskrbi za vizualno privlačnost, občasno pa tudi za nihanje števila sličic na sekundo. Ima tudi hrošče, npr. pri plezanju na stolp v mapi Second Wind okvarijo hitro shranjene igre (ročno shranjene pa ne), v It's safer here pa se pokvari nebo (shranite in ponovno naložite). Občasno se med igranjem vklopi glasba, na voljo pa je tudi govor po meri. Za dokončanje paketa sem na težavnosti Medium porabil okrog 4 ure in pol.

Afraid of Monsters Director's Cut

V Afraid of Monsters Director's Cut igrate Davida Leatherhoffa, ki se že nekaj časa bori z nočnimi morami. Kot rešitev mu neznan vir brezplačno pošilja skrivnostne tablete, ki mu sicer pomagajo, a so ga hkrati zasvojile. David se v želji po rešitvi odpelje v bližjo bolnišnico, kjer pa se nočna mora šele prične. Zgodba je precej zanimiva, pohvalno pa je tudi, da ima igra več koncev.

Če ste kadarkoli igrali kakšno igro iz serije Silent Hill, potem boste hitro opazili številne vzporednice med igrama. Najprej je tu podobna zasnova stopenj, ki se odvija znotraj stavb, veliko pa je tudi sprehajanja po mestu in drugi okolici. Pot naprej vam blokirajo številna vrata, ki so pogosto blokirana z ene strani, zaklenjena s ključi ali pa stikalom. Ključe boste pozorni hitro našli, zadnji način zaklepa je precej moteč, saj se stikala pogosto nahajajo daleč stran od vrat, iz vmesne sekvence pa se pogosto ni mogoče spomniti, katera so se aktivirala. Če so hišne stopnje dokaj enostavne za navigacijo zaradi pravokotne postavitve elementov, pa druge niso, še posebej, če morate to opravljati v temi. Igra je večinoma moteče temna, zadevo pa še poslabša svetilka, ki jo morate polniti preko baterij. Če bi imel na voljo zemljevide na stenah kot v Silent Hillu, bi bila zadeva precej boljša.

Temačnost pa seveda pomeni, da bi se avtorji lahko izživeli s postavitvijo sovražnikov, a jih je na srečo ravno prav, da niso nadležni. Zanimivo je, da sem se najbolj ustrašil tistih, ki so bili postavljeni v svetlejših mapah. Poleg super hitrih zombijev, vas bodo napadale še druge vrste zveriženih pošasti, med katerimi gotovo najbolj izstopajo lobanje, ki jim iz ust štrli roka, in neke vrste orjaški pajki. Pogosto je njihova pojavitev vezana na določene dogodke, zato pazite na hrbet :). Nekateri sovragi so delno ali v celoti nevidni, kar je bilo precej nadležno. Za mikastenje zverjadi boste imeli na voljo več vrst hladnih orožij, pištol. šibernico, brzostrelko in revolver, ki jih najdete tekom igranja, eksplozivov ni. Naenkrat lahko nosite le po eno vrsto orožja, drugo pa samodejno odvržete. Municije je za natančne strelce dovolj (merite v glavo), še več pa si je bodo lahko nagrmadili ljubitelji raziskovanja.

Ker gre za popolno preobrazbo, avtorji niso spremenili zgolj modelov, ampak tudi teksture, ki se zelo dobro vklopijo v samo tematiko igre. Prisotni so tudi zvoki po meri in pa glasbena podlaga. Za dokončanje modifikacije na težavnosti Easy boste potrebovali okrog 4 ure.