{"id":901,"date":"2011-06-09T17:19:43","date_gmt":"2011-06-09T16:19:43","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=901"},"modified":"2015-02-12T20:45:28","modified_gmt":"2015-02-12T19:45:28","slug":"samomorilska-nagnjenja-e-coli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2011\/06\/09\/samomorilska-nagnjenja-e-coli\/","title":{"rendered":"Samomorilska nagnjenja E. Coli"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Escherichia_coli\">Escherichia coli<\/a> ali kraj\u0161e E. coli je bakterija, ki jo je odkril pediater <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Theodor_Escherich\">Theodor Escherich<\/a>. Najdemo jo v \u010drevesju ljudi in toplokrvnih \u017eivali, kjer proizvaja <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vitamin_K\">vitamin K<sub>2<\/sub><\/a> in \u0161\u010diti <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Gut_flora\">\u010drevesno mikrofloro<\/a> pred vsiljivci -> drugimi bakterijami, ki bi morda \u0161kodile organizmu gostitelja. Ve\u010dina <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Sev\">sevov<\/a> E. coli nima \u0161kodljivega vpliva na na\u0161 organizem, obstajajo pa skupine sevov, ki lahko ob oku\u017ebi resno po\u0161kodujejo gostitelja.<\/p>\n<p>Ena izmed skupin je tudi <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Enterohemoragi%C4%8Dna_Escherichia_coli\">EHEC (enterohemoragi\u010dna Escherichia coli)<\/a>, ki povzro\u010da krvavo drisko, te\u017eave s krvjo in odpoved ledvic. V telo se jo vnese preko surove oz. premalo kuhane hrane ter seveda vode. To pa je tudi skupina bakterij, ki trenutno povzro\u010da strah in trepet v Evropi. <!--more--><\/p>\n<p>Zgornje podatke lahko preberete na Wikipediji in v \u010dasopisih, ampak ali veste, da lahko E. coli stori \u201esamomor\u201c? Kako to stori in zakaj si lahko preberete v spodnjih odstavkih, ki sem jih posku\u0161al \u010dimbolj poenostaviti.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Plazmid\">Plazmid<\/a> iz E. coli vsebuje <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Operon\">operone<\/a>, ki vsebujejo dva <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Gen\">gena<\/a>. Produkta genov sta <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Beljakovina\">beljakovini<\/a>, dolgo\u017eiv toksin in kratko\u017eiv antitoksin. Medtem ko se toksin ve\u017ee na celi\u010dno tar\u010do <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/DNA_gyrase\">DNA girazo<\/a> in tako povzro\u010di zastoj <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Metabolism\">metabolizma<\/a> v celici (celi\u010dno smrt), se antitoksin ve\u017ee na toksin in onemogo\u010di njegovo delovanje.<\/p>\n<p>Vloga teh operonov imenovanih tudi moduli toksin-antitoksin je predmet \u0161tevilnih razprav. Najprej so jih ozna\u010dili kot nujne za obstoj celic, saj celica ob izgubi plazmida izgubi tudi sposobnost proizvajanja antitoksina. Preostali antitoksin se hitreje razgradi kot preostali toksin in tako lahko slednji nemoteno napada svojo celi\u010dno tar\u010do ter povzro\u010di celi\u010dno smrt.<\/p>\n<p>Druga teorija predpostavlja da gre za module, ki pod izjemnim stresom (pomanjkanje hranilnih snovi, prisotnost antibiotikov, po\u0161kodbe DNA) povzro\u010dijo \u201esamomor\u201c nekaterih celic. Tako prepre\u010dijo \u0161iritev oku\u017eb, \u0161\u010ditijo bakterijski <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Kromosom\">kromosom<\/a> ali pa omogo\u010dijo, da preostale celice dobijo ve\u010d hranil. Ta hipoteza pa se ne sklada z <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Evolution\">evolucijsko teorijo<\/a>.<\/p>\n<p>Najbolj raz\u0161irjena ideja je, da celice ne odmrejo, ampak pride le do reverzibilnega zastoja metabolizma. Tako lahko pre\u017eivijo obdobja ekstremnega stresa in se lahko kasneje, ko se pogoji izbolj\u0161ajo, vsaj del celic uspe obnoviti ter ponovno raz\u0161iriti populacijo.<\/p>\n<p>Ve\u010d podrobnosti o tej temi in povezave na relevantne \u010dlanke najdete tudi v mojem diplomskem delu \u201eTermodinamika vezanja antitoksina CcdA na toksin CcdB iz bakterije <em>Vibrio fischeri<\/em>\u201c, ki si ga lahko izposodite v nekaterih knji\u017enicah.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Escherichia coli ali kraj\u0161e E. coli je bakterija, ki jo je odkril pediater Theodor Escherich. Najdemo jo v \u010drevesju ljudi in toplokrvnih \u017eivali, kjer proizvaja vitamin K2 in \u0161\u010diti \u010drevesno mikrofloro pred vsiljivci -> drugimi bakterijami, ki bi morda \u0161kodile organizmu gostitelja. Ve\u010dina sevov E. coli nima \u0161kodljivega vpliva na na\u0161 organizem, obstajajo pa skupine [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-901","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ali-veste"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/901","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=901"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/901\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=901"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=901"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=901"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}