{"id":627,"date":"2009-09-15T09:17:13","date_gmt":"2009-09-15T08:17:13","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=627"},"modified":"2015-12-09T20:49:43","modified_gmt":"2015-12-09T19:49:43","slug":"karl-may","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2009\/09\/15\/karl-may\/","title":{"rendered":"Karl May"},"content":{"rendered":"<p>Karl May (rojen 25. februarja 1842 v Ernstthalu; umrl 30. marca 1912) je definitivno eden izmed mojih najljub\u0161ih pisateljev, \u010de ne celo najljub\u0161i. Bral sem ga \u017ee od malih nog in pogosto mi je uspelo prebrati eno knjigo na dan, v\u010dasih celo dve. Ker so to knjige s 500 stranmi, je bil v mojih letih to vsekakor dober dose\u017eek :D<\/p>\n<p>Karl May je najbolj prodajan nem\u0161ki pisatelj, po njegovih knjigah so posneli <a href=\"http:\/\/de.wikipedia.org\/wiki\/Karl-May-Filme\">ogromno filmov in serij<\/a> (nekaj so jih snemali tudi na Hrva\u0161kem, Plitvi\u010dka jezera) in marsikdo ne bo verjel, da je bil Karl May ve\u010dkrat v zaporu. Njegove knjige so napete pustolov\u0161\u010dine v katerih ponavadi nastopa kar pisatelj sam. Nekaj se jih dogaja na divjem zahodu, nekaj v Orientu, v Nem\u010diji in tudi drugje. Pisatelj se zvesto dr\u017ei na\u010dela, da je potrebno pomagati reve\u017eem, da je ubijanje slabo in da je dobra beseda tista, ki zgladi vsak spor. <!--more--><\/p>\n<p>Proti koncu svojega \u017eivljenja se je vedno bolj v\u017eivljal v vlogo Old Shatterhanda in je celo posku\u0161al podo\u017eiveti vse poti, ki jih je v knjigah opisal.<\/p>\n<h2>Karl May v Orientu (Orientzyklus)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Gre za serijo 6 knjig, ki so iz\u0161le leta 1982. Sledijo si takole:<\/p>\n<ol>\n<li>Po pu\u0161\u010davi (Durch die W\u00fcste)<\/li>\n<li>Po divjem Kurdistanu (Durchs wilde Kurdistan)<\/li>\n<li>Iz Bagdada v Istanbul (Von Bagdad nach Stambul)<\/li>\n<li>V gorah Balkana (In den Schluchten des Balkan)<\/li>\n<li>V de\u017eeli \u0160kipetarjev (Durch das Land der Skipetaren)<\/li>\n<li>\u017duti (Der Schut)<\/li>\n<\/ol>\n<p>Avtor kot Kara Ben Nemsi z zvestim spremljevalcem z dolgim imenom Had\u017ei Halef Omar ben Had\u017ei Abul Abbas Ibn Had\u017ei Dawud al Gossarah, potuje po takratni Tur\u010diji od Libije pa vse do Albanije. Pot ju vodi \u010dez Saharo, po Egiptu, \u010dez Arabski polotok, mimo Irana do dana\u0161nje Tur\u010dije, skozi Bolgarijo, Makedonijo in v Albanijo. Na poti sledita skrivnostni zdru\u017ebi, ki razpreda svoje lovke po Osmanskem cesarstvu. <\/p>\n<p><em>Knjige so polne humorja in duhovitosti, marsikdaj sem se naravnost krohotal.<\/em><\/p>\n<h2>Karavana su\u017enjev (Die Sklavenkarawane)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Zgodba se pri\u010dne s popotovanjem tujca poimenovanega O\u010de \u0161tirih o\u010di (zaradi svojih o\u010dal) v spremstvu plemena Homrov v Fa\u0161odo (Sudan). Gre za prevejanega Nemca, ki potuje po svetu, da bi zbiral najrazli\u010dnej\u0161e rastline in \u017eivali in tako dopolnil znanje o teh krajih. Kmalu ugotovi, da Homrom ni za zaupati in da kujejo zli na\u010drt, da bi ga pogubili. Po kro\u017eenju jastrebov namre\u010d opazi, da jim sledi druga karavana. Sklepa, da je to tako imenovana gazua (roparska karavana). Homrom pa ra\u010dune prekri\u017ea trgovska karavana &#8211; d\u017eelaba, ki se jim takrat pridru\u017ei. A tu se zgodba \u0161ele pri\u010dne.<\/p>\n<h2>Old Surehand<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>\u010ceprav nosita knjigi naslov Old Surehand, glavni junak v prvi nedvomno ni Old Surehand, temve\u010d izstopajo Old Shatterhand (pisatelj), Vinetou in Old Wabble (kralj kavbojev). Old Surehand skoraj v ni\u010demer ne izstopa in je precej pomaknjen v ozadje. Zgodba se pri\u010dne, ko Old Shatterhand naleti na vojake med katerimi kampirajo tudi nekateri westmen. Predstavi se jim kot iskalec grobov in jih dobro potegne za nos. Ko se odpravijo naprej nanje naleti Old Wabble, ki je u\u0161el, medtem ko so Old Surehanda zajeli Koman\u010di. Seveda se takrat Old Shatterhand ponudi, da ga bo re\u0161il, Old Wabble pa \u017eeli pomagati. Old Shatterhand sprejme ponudbo, ne da bi vedel, kake te\u017eave mu utegne Old Wabble nakopati.<\/p>\n<p><em>Naj omenim \u0161e, da je na koncu prve in za\u010detku druge knjige, nekaj pripovedi, ki jih Old Shatterhand sli\u0161i v taverni pri Tikovi mamki. Te zgodbe so \u017ee podrobneje opisane v samostojnih knjigah (Kapitan Kajman, V kordiljerah (?)) in jih bo morda bralec \u017eelel presko\u010diti, saj gre le za izseke iz teh knjig.<\/em><\/p>\n<h2>Waldr\u00f6schen oder die R\u00e4cherjagd rund um die Erde<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<ol>\n<li>Grad Rodriganda (Schlo\u00df Rodriganda)<\/li>\n<li>Piramida boga sonca (Die Pyramide des Sonnengottes)<\/li>\n<li>Benito Juarez<\/li>\n<li>Lovec Jastrebji kljun (Trapper Geierschnabel)<\/li>\n<li>Smrt cesarja Maksimilijana (Der sterbende Kaiser)<\/li>\n<\/ol>\n<p>Serija zgodb, ki se dotika \u017eivljenja grofovske dru\u017eine Rodriganda, ki jo ho\u010deta uni\u010diti dru\u017einski odvetnik Gasparino Cortejo in njegov brat v Mehiki Pablo Cortejo ter se polastiti njihovega bogastva. V tej knjigi avtor ne nastopa sam, ampak pripoveduje o drugih pomembnej\u0161ih osebah, ki ho\u010dejo oprati \u010dast dru\u017eine Rodriganda in povrniti grofu Manuelu izgubljenega sina. S\u010dasoma zgodba preraste v opis vojne in trenj v Mehiki v \u010dasu Napoleona. <\/p>\n<p><em>Knjige so hkrati kriminalke, pustolov\u0161\u010dine in zgodovinske knjige. Zelo napeto in pou\u010dno branje.<\/em><\/p>\n<h2>Inkova oporoka (Das Verm\u00e4chtnis des Inka)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Pisatelj tokrat pripoveduje o skupinici ljudi v Ju\u017eni Ameriki, ki jih usoda pove\u017ee proti skupnim sovra\u017enikom. Odvija se v \u010dasu vojn med ju\u017enoameri\u0161kimi dr\u017eavami ter vpadi nekaterih Indijanskih plemen. <\/p>\n<h2>Deutsche Herzen &#8211; Deutsche Helden<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<ul>\n<li>Dervi\u0161 (Der Derwisch)<\/li>\n<li>V dolini smrti (Im Tal des Todes)<\/li>\n<li>Soboljar in kozak (In Sibirien)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zgodba se pri\u010dne v Tur\u010diji, Carigradu, ko Hermann Wallert (Adlerhorst), slikar Paul Normann in \u010duda\u0161ki angle\u0161ki lord David Lindsay sklenejo pakt, da bi re\u0161ili ljubezen slikarja, \u010cito, iz su\u017eenjstva. Pot jim prekri\u017ea dervi\u0161 Osman, ki je v resnici Florin, nekdanji slu\u017eabnik Adlerhorstovih, ki je zakrivil njihov propad. \u010cito odkupi v imenu Ibrahim Beja. Tukaj se spozna z Cikimo, ki pa je velika ljubezen Hermanna. Zadeva se za\u010dne zapletati, ko se pri\u010dne odkrivati njihova povezanost z dru\u017eino Adlerhorst. V knjigah ne sre\u010damo pisca, so pa tukaj Triperesna deteljica, Old Firehand in Vinetou. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Karl May (rojen 25. februarja 1842 v Ernstthalu; umrl 30. marca 1912) je definitivno eden izmed mojih najljub\u0161ih pisateljev, \u010de ne celo najljub\u0161i. Bral sem ga \u017ee od malih nog in pogosto mi je uspelo prebrati eno knjigo na dan, v\u010dasih celo dve. Ker so to knjige s 500 stranmi, je bil v mojih letih [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-627","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bukvarna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/627","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=627"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/627\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=627"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=627"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=627"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}