{"id":437,"date":"2008-10-05T10:20:10","date_gmt":"2008-10-05T09:20:10","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=437"},"modified":"2015-02-10T15:00:37","modified_gmt":"2015-02-10T14:00:37","slug":"kako-stara-je-vasa-pnevmatika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2008\/10\/05\/kako-stara-je-vasa-pnevmatika\/","title":{"rendered":"&#8230; kako stara je va\u0161a pnevmatika"},"content":{"rendered":"<p>Nikoli nisem to\u010dno vedel kje se preveri starost gume. Na gumi je namre\u010d veliko \u0161tevilk, ki niti pribli\u017eno ne dajejo ideje v kateri se skriva datum izdelave. Ker pa se nevarno bli\u017ea \u017ee zimska sezona, sem se odlo\u010dil, da preverim starost svojih gum. Po brskanju po internetu sem odkril, da se podatek skriva v t.i <a href=\"http:\/\/riverviewtire.com\/ReadingTires.html\">DOT serijski \u0161tevilki<\/a>.<\/p>\n<div class=\"text-center\">\n<!-- slika --><a href=\"\/blog\/wp-content\/uploads\/2008\/10\/dot.jpg\"><img decoding=\"async\" src=\"\/blog\/wp-content\/uploads\/2008\/10\/dot-400x203.jpg\" alt=\"Oznaka DOT\"><\/a><!-- slika -->\n<\/div>\n<p>Osredoto\u010dimo se le na datum izdelave. To je zadnje zaporedje v DOT serijski \u0161tevilki. Lahko je obkro\u017eeno ali pa tudi ne. Vsebuje od tri do pet znakov. Prva dva znaka ozna\u010dujeta teden izdelave, preostalo pa je letnica izdelave. Gume izdelane pred letom 2000 imajo trimestno \u0161tevilo, na koncu katerega se nahaja trikotnik.<\/p>\n<p>Kot primer naj navedem \u0161tevilko 3005. To pomeni teden izdelave 30, leto 2005. Naj omenim \u0161e to, da so gume starej\u0161e od 5 let zrele za menjavo!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nikoli nisem to\u010dno vedel kje se preveri starost gume. Na gumi je namre\u010d veliko \u0161tevilk, ki niti pribli\u017eno ne dajejo ideje v kateri se skriva datum izdelave. Ker pa se nevarno bli\u017ea \u017ee zimska sezona, sem se odlo\u010dil, da preverim starost svojih gum. Po brskanju po internetu sem odkril, da se podatek skriva v t.i [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-437","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ali-veste"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/437","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=437"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/437\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=437"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=437"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=437"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}