{"id":380,"date":"2008-05-16T11:10:43","date_gmt":"2008-05-16T10:10:43","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=380"},"modified":"2015-12-09T20:52:48","modified_gmt":"2015-12-09T19:52:48","slug":"michael-crichton","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2008\/05\/16\/michael-crichton\/","title":{"rendered":"Michael Crichton"},"content":{"rendered":"<p>Michael Crichton je bil zagotovo eden izmed mojih najljub\u0161ih piscev znanstvene fantastike. Rodil se je 23.10.1942 v Illinoisu in umrl leta 2008. Po \u0161tevilnih romanih so posneli tudi filmske uspe\u0161nice od katerih so zagotovo najbolj znani: Kongo (Congo), Sfera (Sphere), Jurski park (Jurassic Park) in Izgubljeni svet (The Lost World: Jurassic Park). Vse na\u0161tete filme sem si ogledal in moram re\u010di, da so dobri, knjige po katerih so filmi posneti, pa so neprekosljive! Odra\u017eajo avtorjevo odli\u010dno podkovanost v znanosti in odpirajo \u0161tevilne nove poglede na svet.<\/p>\n<h2>\u010casovna past (Timeline)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Zgodba se pri\u010dne s skrivnostnim mo\u0161kim, ki se kar naenkrat pojavi sredi pu\u0161\u010dave pred ni\u010d hudega slute\u010dim parom, ki je namenjen v rezervat Indijancev Navajo. Pri sebi ima skrivnostno kerami\u010dno plo\u0161\u010dico na kateri pi\u0161e ITC. Mo\u0161ki blebeta v rimah, zato ga zakonca odpeljeta v bli\u017enjo bolni\u0161nico, kjer na njem ugotovijo \u0161tevilne telesne napake. Mo\u0161ki nato umre in pri njem najdejo podrobno skico srednjeve\u0161kega samostana st.Mere. Policist, ki ga ozadje mo\u017eakarja zanima, kontaktira ITC (International Technology Corporation) in tam ga zvito odpravijo. Napis na skici razvozla in pokli\u010de raziskovalno skupino, ki dela na izkopavanjih v Dordogni, v bli\u017eini samostana pod finan\u010dno podporo ITC. <!--more--><\/p>\n<p>Vodja izkopavanja Edward Johnston je presene\u010den nad skico, saj take podrobne rekonstrukcije \u0161e nikjer niso videli. Odpravi se v vodstvo ITC, da bi mu skrivnost razkrili. Skupina pa medtem v ru\u0161evinah odkrije dvo\u017eari\u0161\u010dno le\u010do iz o\u010dal, ki sumljivo spominja na profesorjevo vendar je stara \u010dez 600 let.  \u0160e ve\u010dji \u0161ok sledi, ko med starimi pergamenti najdejo zapisane besede &#8220;NA POMO\u010c 7.4.1357&#8221; s profesorjevo pisavo. Po analizi se za \u010drnilo ugotovi, da je staro \u010dez 600 let.<\/p>\n<p>\u0160okirani raziskovalci Chris Hughes, Kate Erickson, Andr\u00e9 Marek in David Stern odpotujejo v sede\u017e podjetja ITC in se tam seznanijo z neverjetno tehniko kvantnega teleprenosa, ki so ga razvili pri ITC in omogo\u010da potovanje v razli\u010dne paralelne svetove. V \u017eelji, da bi profesorja re\u0161ili, se trije raziskovalci (David Stern ostane) odpravijo za njim, ko gre nekaj stra\u0161ansko narobe. Da se vrnejo nazaj imajo na voljo le 37 ur!<\/p>\n<p><em>Napetost v knjigi stopnjuje od\u0161tevanje \u010dasa, ki ga imajo na voljo raziskovalci, da se vrnejo. Knjiga vsekakor pritegne z natan\u010dnimi opisi srednjega veka, na\u010dinom bojevanja in \u017eivljenja. Vmes se najdejo \u0161tevilni zanimivi opisi tehnike kvantnega teleprenosa, teorije multiverzumov in ideje o kvantnih ra\u010dunalnikih. Zelo napeta in zanimiva!<\/em><\/p>\n<h2>Jedci Mrtvih (Eaters of the Dead)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Knjiga temelji na rokopisu Ahmad ibn Fadlana, ki ga Bagdadski kalif po neljubem pripetljaju po\u0161lje k Bolgarom ob Volgi (v knjigi najdete opombo, da ne gre za ozemlje dana\u0161nje Bolgarije). Na poti ga zajamejo Vikingi, ki ga kot trinajstega v skupini popeljejo v njihovo domovino. Kot trinajsti bojevnik naj bi skupini prinesel sre\u010do. Borili se naj bi proti zloglasnim <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Wendol\">wendolom<\/a>, ki prihajajo v megli in sejejo smrt in pogubo.<\/p>\n<p><em>Med potovanjem Ahmad ibn Fadlan pozorno zapisuje obi\u010daje in pripetljaje ter posku\u0161a biti \u010dimbolj objektiven. Pripoved zelo neposredna in bo morda koga odvrnila od branja. Vsekakor zanimivo branje, \u0161e posebej za ljubitelje zgodovine. Po knjigi je bil posnet tudi film: Trinajsti bojevnik (<a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/The_13th_Warrior\">The 13th Warrior<\/a> v katerem igra Antonio Banderas.<\/em><\/p>\n<h2>Kongo (Congo)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>V gostih gozdovih osrednje Afrike ob reki Kongo, ekspedicijo raziskovalcev, ki i\u0161\u010de skrivnostno mesto Zinj, pobijejo neznani sovra\u017eniki. Po posnetkih iz kamer sode\u010d, gre za gorile. Druga ekspedicija sledi prvi, da bi odkrila, kaj izgubljeno mesto skriva. V njem naj bi namre\u010d le\u017eala bogata najdi\u0161\u010da diamantov. S sabo imajo tudi gorilo, ki se preko znakovne govorice zna sporazumevati z ljudmi. \u010cas je izrednega pomena, saj so tekmeci \u017ee na poti. Ko po \u0161tevilnih zapletih kon\u010dno najdejo prej\u0161nji tabor, se jim razkrije grozljiva podoba uni\u010denja. Kaj skriva mesto Zinj?<\/p>\n<p><em>Zgodba je zanimiva, \u010deprav vsebuje preveliko ra\u010dunalni\u0161ke vsebine. Za tak pustolovski roman vsekakor nepri\u010dakovano. Glede na to da je nastala v osemdesetih je to nekakor razumljivo, saj se je pri\u010denjal vzpon ra\u010dunalni\u0161ke dobe. Po knjigi je bil posnet istoimenski film, ki pa se knjige ne dr\u017ei popolnoma.<\/em><\/p>\n<h2>Jurski park (Jurassic Park)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>John Hammond, stvaritelj podjetja Ingen, na otok Isla Nublar v Kostariki povabi paleontologa Alana Granta in Ellie Satler, teoreti\u010dnega matematika Iana Malcolma, odvetnika Donalda Gennara ter svoja vnuka, da bi preu\u010dili zoolo\u0161ki park v katerem so glavna atrakcija dinozavri. Iz DNK, ki so ga dobili iz zmletih kosti fosilov in \u017eu\u017eelk ujetih v jantarju, so s pomo\u010djo najmodernej\u0161ih postopkov, uspeli pridobiti dovolj materiala, da so lahko poustvarili dinozavre. Ian Malcolm projektu vztrajno nasprotuje kot je nasprotoval \u017ee ko je napravil simulacijo sistema. Trdi, da tak sistem ne more obstajati, ker bo slej ko prej pahnjen v kaos. Kljub temu, da so vsi dinozavri \u017eenskega spola in so umetno odvisni od lizina, se kmalu izka\u017ee, da se vseeno razmno\u017eujejo. Ko pa v ogradah zmanjka elektrike pa se izlet v parku sprevr\u017ee v boj za pre\u017eivetje.<\/p>\n<p><em>Fantasti\u010dna knjiga. Mogo\u010de se bodo tisti z manj naravoslovnega znanja v njej po\u010dutili izgubljeno, ampak je kljub temu vredna branja! Po knjigi je bil posnet istoimenski film, ki pa se dokaj razlikuje od knjige.<\/em><\/p>\n<h2>Izgubljeni svet (The Lost World)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Knjiga je nadaljevanje uspe\u0161nice Jurski park. \u0160est let po incidentu se matematik Ian Malcolm (pre\u017eiveli iz Jurskega parka) in bogata\u0161 Richard Levine trudita odkriti lokacijo skrivnostnega podro\u010dja imenovanega Site B (Lokacija B). Levine odkrije lokacijo na otoku Isla Sorna in nestrpen kot je se takoj odpravi na pot. Otok je bil skrivna tovarna dinozavrov, ki jo je hotel Ingen prikriti pred obiskovalci. Da bi na\u0161li izginulega Levina, Ian skupaj z ekipo odpotuje na otok, kjer se jim razkrije neverjeten ekosistem na katerem so dinozavri pre\u017eiveli. Vendar je z njimi nekaj narobe. Oku\u017eeni so z boleznijo, ki zagotovo vodi k propadu. Zgodba se zaplete ko na otok prispejo industrijski vohuni iz podjetja Biosyn (prisotni tudi v Jurskem parku), ki bi radi vzorce dinozavrov.<\/p>\n<p><em>Odli\u010dno nadaljevanje prvenca, \u010deprav ga pisatelj ni imel prvotno v na\u010drtu. Po knjigi je bil posnet istoimenski film, ki pa se precej razlikuje od knjige<\/em><\/p>\n<h2>Sfera (Sphere)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Vojska zbere skupino znanstvenikov, da bi raziskali skrivnostno plovilo globoko pod morjem, ki so ga na\u0161li med polaganjem kablov. Izra\u010duni glede na debelino koralnega pokrivala poka\u017eejo osupljivo dejstvo: plovilo le\u017ei na dnu morja \u017ee vsaj 300 let, tej pa sledi \u0161e osupljivej\u0161a: plovilo je zemeljsko in so ga izdelali 50 let v prihodnosti. Zgodba se zaplete, ko v vesoljskem plovilu najdejo skrivnostno sfero, ki je najverjetneje nezemeljskega izvora. Zaplet se pri\u010dne, ko enemu izmed \u010dlanov uspe sfero odpreti. Vrne se z glavobolom in se spomni precej malo. Kmalu zatem jih kontaktira zunajzemeljsko bitje, ki se imenuje Jerry. Bitje na za\u010detku ka\u017ee prijazne namene, kmalu pa se pri\u010dnejo dogajati \u010dudne stvari.<\/p>\n<p><em>Zelo zanimiva in napeta knjiga, popestrena z psiholo\u0161kimi vstavki (eden izmed \u010dlanov odprave je tudi psiholog). Po knjigi je bil posnet tudi film.<\/em><\/p>\n<h2>Naslednji gen (Next)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Ta knjiga njegova zadnja knjiga, ki je bila objavljena za \u010dasa njegovega \u017eivljenja. V njej je predstavljenih ve\u010d vzporednih dogajanj, ki se med seboj bolj ali manj prepletajo, vse skupaj pa imajo skupno rde\u010do nit: genetske raziskave. Glavna zgodba se plete okrog Franka Burneta, ki pre\u017eivi levkemijo zaradi odziva lastnih celic. Med zdravljenjem to seveda ne ostane neopa\u017eeno, zato mu celice pod pretvezo raziskav odvzemajo in jih prodajo za bajne vsote denarja korporaciji BioGen. Ogor\u010den Frank, ki o tem ni bil obve\u0161\u010den, se obrne na sodi\u0161\u010de in izgubi pravico do uporabe lastnih celic. Ampak, zgodba s tem \u0161e dale\u010d ni kon\u010dana &#8230;<\/p>\n<p><em>Gre za napet tehnolo\u0161ki triler, ki bo tistim tehni\u010dno manj podkovanim morda povzro\u010dal te\u017eave pri branju, tisti iz podro\u010dja naravoslovnih ved pa bodo v njem najbr\u017e u\u017eivali. Vsebuje kar nekaj zanimivih dejstev o genetiki, ki jih morda niste vedeli, zato se pripravite na brskanje po spletu med branjem :). V vzporednih zgodbah se lahko nepozoren bralec hitro izgubi, zato si morda zapi\u0161ite kdo sodi kam (knjiga je dokaj zajetna). Knjiga vsebuje precej vulgarnosti, zato se ji izognite, \u010de vam tak slog pisanja ni v\u0161e\u010d.<\/em><\/p>\n<h2>Strahovlada (State of Fear)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>V knjigi spremljamo odvetnika Petra Evansa, ki dela za bogata\u0161a Georga Mortona. Morton je podpornik gibanja za omejitev globalnega ogrevanja in v ta namen tudi prispeva veliko denarja. Ve\u010d milijonov namerava nameniti v podporo to\u017ebi prebivalcev oto\u010dja Vanutu proti Uradu za varovanje okolja ZDA, saj naj bi zaradi dviganja morja, ki ga naj bi povzro\u010dalo globalno ogrevanje, otoke kmalu preplavilo. Po obisku agentov Johna Kennerja in Sanjonga Thapa se Morton spremeni ter umakne donacijo po nekem banketu pa skrivnostno umre v avtomobilski nesre\u010di.<\/p>\n<p><em>Gre za obse\u017een okoljevarstveni triler, ki bo marsikaterega bralca osupnil. V vlogo negativcev postavlja zagovornike globalnega ogrevanja in postre\u017ee z grafi, \u0161tevilkami ter navedbami \u010dlankov. Je globalno ogrevanje res mit? Preberite knjigo, ne bo vam \u017eal!<\/em><\/p>\n<h2>Kriti\u010dna to\u010dka (Airframe)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Odsvetujem\" aria-label=\"Odsvetujem\"><span class=\"glyphicon glyphicon-trash-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Na poletu letala N-22 dru\u017ebe Norton, se potniki nenadoma znajdejo v bitki za \u017eivljenje, saj za\u010dne letalo mo\u010dno premetavati. Pilot zahteva zasilni pristanek, pri tem pa nekako pozabi omeniti, da so bile med potniki tudi smrtne \u017ertve. Pred Casey Singleton, poddirektorico nadzora kakovosti je, da razi\u0161\u010de, kako je do incidenta pri\u0161lo in to hitro. V primeru, da bi odkrili, da je za napako kriv Norton, lahko namre\u010d izgubijo ogromen posel.<\/p>\n<p><em>Spo\u010detka se mi je knjiga zdela precej dolgo\u010dasna, igra ma\u010dke in mi\u0161i, proti koncu pa postane zelo zanimiva.<\/em><\/p>\n<h2>Razkritje (Disclosure)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Glavni junak, Tom Sanders, pri\u010dakuje napredovanje ob prihajajo\u010di zdru\u017eitvi njegovega podjetja z drugim, vendar dela ra\u010dun brez kr\u010dmarja, saj njegova \u0161efica postane njegova nekdanja ljubica Meredith Johnson. \u0160e istega dne, ko zve za njeno napredovanje, ga Meredith pokli\u010de v pisarno, da bi pregledala te\u017eave s pogoni CD-ROM, ki jih podjetje proizvaja. Ob sre\u010danju pa ga Meredith posku\u0161a zapeljati, Tom, ki je poro\u010den pa njeno ponudbo zavrne. Meredith mu zagrozi s povra\u010dilom in naslednji dan se Tomu svet obrne na glavo.<\/p>\n<p><em>Knjiga vsebuje nekaj pikantnih stvari, gotovo pa ne gre za eroti\u010dni roman, temve\u010d se bere bolj kot zelo napeta kriminalka. Knjiga morda ni primerna za feministke, ker jih avtor (po mojem mnenju povsem upravi\u010deno) kritizira in poudarja smiselno, ne pa brezglavo, ena\u010denje spolov. Po knjigi je bil posnet tudi film z Michaelom Douglasom in Demi Moore v glavni vlogi.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Michael Crichton je bil zagotovo eden izmed mojih najljub\u0161ih piscev znanstvene fantastike. Rodil se je 23.10.1942 v Illinoisu in umrl leta 2008. Po \u0161tevilnih romanih so posneli tudi filmske uspe\u0161nice od katerih so zagotovo najbolj znani: Kongo (Congo), Sfera (Sphere), Jurski park (Jurassic Park) in Izgubljeni svet (The Lost World: Jurassic Park). Vse na\u0161tete filme [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-380","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bukvarna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/380","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=380"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/380\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=380"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=380"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}