Vsakdo, ki ima eno izmed \u010drnih oz. sivih plomb se bo prej kot slej sre\u010dal s problemom izpadanja plomb. Ve\u010dina bo mislila, da je vzrok izklju\u010dno mehanskega vzroka (zaradi drgnjenja se sklenina ali plomba izrabi), ampak poglejmo si \u0161e kemijsko razlago.<\/p>\n
Pogled v priro\u010dnik bi vam razkril, da je \u010drna plomba (imenovana tudi amalgamska plomba) iz me\u0161anice \u017eivega srebra in enega izmed drugih kovinskih materialov (lahko je tudi me\u0161anica kovin, recimo srebra, kositra, bakra in cinka). <\/p>\n
Ker se vsaka plomba sproti pripravi, je skoraj nemogo\u010de, da bi bila sestava plombe identi\u010dna eni izmed plomb, ki jih \u017ee imate v ustih. V ustih imate pa tudi slino, ki je pripraven elektrolit. \u017de veste na kaj ciljam? <\/p>\n
Vsaka izmed plomb se rahlo raztaplja v slini. Ker sestava plomb ni enaka, nastane koncentracijska razlika in posledi\u010dno napetostna razlika. Zaradi te za\u010dne te\u010di rahel tok! Sicer ni tako velik, da bi vam zasvetila \u017earnica v ustih, ampak nek tok pa vseeno je. Proces torej te\u010de v ustih brez, da bi se tega zavedali. \u0160e posebej so na udaru zobje oz. plombe, ki se stikajo!<\/p>\n