{"id":359,"date":"2008-03-28T08:35:48","date_gmt":"2008-03-28T07:35:48","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=359"},"modified":"2015-12-09T20:54:31","modified_gmt":"2015-12-09T19:54:31","slug":"stephen-king","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2008\/03\/28\/stephen-king\/","title":{"rendered":"Stephen King"},"content":{"rendered":"

Stephen King se je rodil 21.9.1947 v Portlandu, Maine. Napisal je \u0161tevilne knjige<\/a>, ki so dobile tudi ustreznika na filmskem platnu<\/a>. Osebno so mi poznani naslednji filmi: The Shining, Pet Sematary, The Green Mile, Dreamcatcher in The Langoliers. Verjetno sem videl \u0161e kakega, ki se ga pa ne spomnim. Prebral sem ve\u010d njegovih knjig in jih bom na kratko opisal.<\/p>\n

Zelena Milja (The Green Mile)<\/span><\/span><\/h2>\n

Zelena milja<\/a> je pretresljiva novela o krivo obsojenemu \u010drncu John Coffeyu, ki naj bi posilil in ubil dve beli deklici. Zgodba se ve\u010dinoma dogaja v zaporu Cold Mountain Penitentiary in sicer v E bloku. Pripoveduje jo predstojnik paznikov Paul Edgecombe. Poleg Coffeya sta ve\u010dino \u010dasa prisotna \u0161e dva jetnika in sicer strahopetec Eduard Delacroix, ki ima udoma\u010deno mi\u0161ko in William Wharton, ki greni \u017eivljenje paznikom s svojimi izgredi. Poleg drugih paznikov v zgodbi nastopa tudi Percy Wetmore, ne\u010dak guvernerja, ki je sadisti\u010den bedak in bi si bolj zaslu\u017eil biti v kehi kot kateri izmed jetnikov. <\/p>\n

Naslov Zelena milja pove bistvo knjige. Pomeni namre\u010d hodnik z zeleno preprogo, ki vodi od celic do elektri\u010dnega stola, zadnjo postajo jetnikov. Skozi zgodbo Paul Edgecombe razkriva pretesljivo resnico ob hkratnem boju proti sadisti\u010dnem Percyu in divjemu Whartonu.<\/p>\n

Pretresljiva zgodba, o \u017eivljenju v zaporu, ki vas bo takoj osvojila<\/em><\/p>\n

Aparat (The Sun Dog)<\/span><\/span><\/h2>\n

The Sun Dog je novela, ki se je pojavila v zbirki \u0161tirih novel Four Past Midnight<\/a>. Fant Kevin Delevan za svoj petnajsti rojstni dan dobi polaroidni fotoaparat. Kmalu po prvi poslikani sliki opazi, da z njim nekaj ni vredu, saj izvr\u017ee vedno isti prizor, ki nima veze s tistim kar je poslikal in sicer demonskega psa. Po podrobnem preu\u010devanju opazi, da se vsebina na sliki premika. Da bi ugotovil resnico, se odpravi k oderu\u0161kemu posojevalcu in trgovcu Popu Merrilu, ki pa zadeve ne more razlo\u017eiti. Po premisleku pa se odlo\u010di, da bo aparat uni\u010dil, vendar ima Pop druge na\u010drte.<\/p>\n

Zelo napeta zgodba, ki vas bo dr\u017eala v \u0161ahu do konca<\/em><\/p>\n

Langolierji (Langoliers)<\/span><\/span><\/h2>\n

Na letalu, ki naj bi letelo v Boston se potniki zbudijo zaradi krikov slepe deklice. Ugotovijo, da jih je na krovu ostalo le nekaj, vsi, ki so bili budni pa so izginili. S pomo\u010djo pilota, ki je slu\u010dajno potoval na letalu in spal jim uspe pristati v svetu, ki mu nekaj manjka. Svet, ki le be\u017eno spominja na njihovega. Slepa deklica ob\u010duti nevarnost, ki se jim bli\u017ea in \u010das se jim izteka. Ni pa edina, nevarnost sluti tudi Craig Toomey, ki je tik pred tem, da se mu utrga. Jim bo uspelo pobegniti?<\/p>\n

Napeta zgodba, ki jo boste z u\u017eitkom brali. \u0160e posebej tisti navdu\u0161eni nad paralelnimi svetovi<\/em><\/p>\n

Buick 8<\/span><\/span><\/h2>\n

Na neki \u010drpalki se ustavi skrivnosten neznanec in \u010drpalkarju naro\u010di, da mu nato\u010di gorivo. Neznanec se odpravi proti strani\u0161\u010du iz katerega se nikoli ne vrne. Avto (Buick Roadmaster letnik 1954) zase\u017ee policija. Ko ga pri\u010dnejo preu\u010devati, se dokopljejo do \u0161okantnih odkritij. Kako lahko avto sploh deluje, \u010de so pa motor, volan in armaturka popolnoma skregani z logiko? Kako je mogo\u010de, da ni umazan \u010deprav je vozil po de\u017eju in blatu? Kako je mogo\u010de, da praske in po\u0161kodbe na njem izginevajo same od sebe? Zakaj je v gara\u017ei hladneje kot zunaj v vro\u010dem poletju?<\/p>\n

Pripoved je v bistvu zgodba ve\u010dih oseb, ki so povezane z avtomobilom in jo pripovedujejo Nedu Wilcox-u, sinu v nesre\u010di umrlega policista, ki sedaj dela na policijski postaji. Ravno njegov o\u010de, se je avtomobilu najbolj posve\u010dal.<\/p>\n

Zgodba je popestrena s precej krutimi opisi, ki znajo pretresti, zato jo ob\u010dutljivim bralcem odsvetujem, je pa res, da ne razo\u010dara in je zanimiva do konca<\/em><\/p>\n

Ma\u010dje pokopali\u0161\u010de (Pet Sematary)<\/span><\/span><\/h2>\n

Zgodba se pri\u010dne, ko se doktor Luis Creed preseli z dru\u017einico v majhno mestece Ludlow. Tu se takoj spoprijatelji s starej\u0161im mo\u0161kim Judom Crandallom, ki z svojo \u017eeno Normo \u017eivi \u010dez prometno cesto. Po nekaj \u010dasa Jud popelje novo vseljeno dru\u017einico po potki, ki se nahaja takoj za njihovo hi\u0161ko. Pot je dobro vzdr\u017eevana in vodi do skrivnostnega pokopali\u0161\u010da, kjer otroci pokopavajo svoje doma\u010de ljubljen\u010dke. Zgodba se pri\u010dne zapletati, ko enega izmed \u0161tudentov Victorja Pascowa, smrtno rani avtomobil. Tik pred smrtjo Luisu omeni ma\u010dje pokopali\u0161\u010de. No\u010d kasneje Luis do\u017eivi sanje v katerih ga Victor popelje do pokopali\u0161\u010da in ga posvari naj ne hodi \u010dez naravno prepreko kupa dreves. Luis je prepri\u010dan, da je \u0161lo le za sanje, ko se zbudi, vendar zgro\u017een opazi, da so na rjuhi iglice in blato.<\/p>\n

Stra\u0161ljiva zgodba, z nekaterimi zelo pretresljivimi dogodki. \u010ce se boste preve\u010d potopili v branje, se zna zgoditi, da si nikoli ne boste ve\u010d upali v gozd :twisted:<\/em><\/p>\n

Skrivno okno, skrivni vrt (Secret Window, Secret Garden)<\/span><\/span><\/h2>\n

Nekega dne pisatelja novel, Morta Raineya, na domu obi\u0161\u010de neznanec, ki se mu kasneje predstavi kot John Shooter. Shooter trdi, da mu je Mort ukradel zgodbo, vendar ta to vztrajno zanika. Shooter mu pusti svojo zgodbo in Mort jo zavr\u017ee v smeti. Sobarica zgodbo pobere iz smeti, saj misli, da je Mortova in tako jo Mort kon\u010dno prebere. \u0160okiran ugotovi, da je podobna eni izmed njegovih zgodb. V \u017eelji, da bi Shooterju dokazal, da je bila njegova zgodba objavljena prva in da je v resnici on tisti, ki je kopiral, se Mort poda na lov za revijo v kateri naj bi objavil zgodbo dve leti prej kot pa jo je napisal Shooter.<\/p>\n

Spor, ki se sprevr\u017ee v pravo kriminalko.<\/em><\/p>\n

Cujo<\/span><\/span><\/h2>\n

Cujo je pes, bernandinec, ki ima to nesre\u010do, da dobi steklino. \u010ceprav je bil prej prijazen pes, se s\u010dasoma, ko oku\u017eba napreduje, sprevr\u017ee v morilsko zverino. Po seriji ubojev, kjer ubije tudi lastnika, mehanika Joa Camberja, se spravi na Donno Trenton s sinom, ki je pripeljala avto na popravilo. Avto odpove v klju\u010dnem trenutku in Trentonova ostaneta ujeta v avtomobilu, nanju pa ves \u010das pazi pobesneli pes<\/p>\n

Imate psa? Cepite ga! :D<\/em><\/p>\n

Deklica, ki je obo\u017eevala Toma Gordona (The girl who loved Tom Gordon)<\/span><\/span><\/h2>\n

Gre za kraj\u0161o pripoved o mladi deklici, ki je pod stresom zaradi dru\u017einskih te\u017eav in se zato pogosto zate\u010de v domi\u0161ljijski svet. Ko neko\u010d z bratom in mamo gredo na izlet v hribe, zaostane za njima, brat in mama, ki se prerekata pa tega ne opazita. Za\u010dne se pretresljivo tavanje po ob\u0161irnih severnoameri\u0161kih gozdovih.<\/p>\n

Pripoved je kraj\u0161a in ne vsebuje toliko paranormalnih re\u010di kot bi jih pri\u010dakovali od Stephena Kinga, ampak kljub temu je zanimivo branje<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Stephen King se je rodil 21.9.1947 v Portlandu, Maine. Napisal je \u0161tevilne knjige, ki so dobile tudi ustreznika na filmskem platnu. Osebno so mi poznani naslednji filmi: The Shining, Pet Sematary, The Green Mile, Dreamcatcher in The Langoliers. Verjetno sem videl \u0161e kakega, ki se ga pa ne spomnim. Prebral sem ve\u010d njegovih knjig in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-359","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bukvarna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/359","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=359"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/359\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=359"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=359"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=359"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}