{"id":1415,"date":"2018-02-25T18:59:43","date_gmt":"2018-02-25T17:59:43","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=1415"},"modified":"2018-02-25T18:59:43","modified_gmt":"2018-02-25T17:59:43","slug":"zakaj-pozimi-solimo-ceste-in-plocnike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2018\/02\/25\/zakaj-pozimi-solimo-ceste-in-plocnike\/","title":{"rendered":"Zakaj pozimi solimo ceste in plo\u010dnike?"},"content":{"rendered":"<p>Zima je v zadnjih dveh tednih kon\u010dno pokazala zobe in postregla s konkretno po\u0161iljko snega, sedaj pa nad nas prihaja \u0161e polarni mraz. Polarni? No ja, tako ga vsaj opisujejo mediji, da bi si povi\u0161ali naklado. Pojavlja se tudi polno vpra\u0161anj o tem, kako se bodo cestarji spopadli z zaledenelimi cestami in ali bo sol dovolj u\u010dinkovita. Namen tega kratkega prispevka je na enostaven na\u010din pojasniti, zakaj sploh solimo prometne povr\u0161ine, kaj za to uporabljamo in kako zadeva deluje.<\/p>\n<p><!-- slika --><a href=\"\/blog\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/kristali-ledu.jpg\"><img decoding=\"async\" src=\"\/blog\/wp-content\/uploads\/2018\/02\/kristali-ledu-400x300.jpg\" alt=\"Kristali ledu\"><\/a><!-- vir -->&copy; <a href=\"https:\/\/commons.wikimedia.org\/wiki\/User:Petr_Dlouh%C3%BD\">Petr Dlouh\u00fd<\/a>, <a href=\"https:\/\/creativecommons.org\/licenses\/by-sa\/3.0\/deed.en\">CC BY-SA 3.0<\/a><!-- vir --><!-- opis -->Kristali ledu<!-- opis --><!-- slika --><\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>\u010ce prezremo robne primere, bo voda brez primesi pri obi\u010dajnem zra\u010dnem tlaku zmrznila pri 0 \u00b0C. Molekule se pri tej temperaturi tako upo\u010dasnijo, da ne morejo ve\u010d <em>ube\u017eati<\/em> privlaku drug druge, zato tvorijo <a href=\"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Kristalna_struktura\">organizirano kristalno strukturo (re\u0161etko)<\/a>, ki je na ravni \u010dlove\u0161kega o\u010desa vidna kot led. \u010ce se v vodi nahajajo primesi kot so na primer razli\u010dne soli ali alkoholi (npr. etandiol oz. <em>antifriz<\/em>), se zmrzi\u0161\u010de vode pomakne proti ni\u017ejim temperaturam, saj primesi ovirajo nastanek re\u0161etke. <\/p>\n<p>Za soljenje se ve\u010dinoma uporablja kuhinjska sol (natrijev klorid oz. NaCl), a mora biti dozirana pravo\u010dasno, da lahko u\u010dinkuje. To je takrat, ko je plast na cesti ali plo\u010dniku \u0161e v obliki zmesi vode in ledu. Ioni soli se lahko v tem primeru vrinejo med organizirane skupke in poru\u0161ijo strukturo, me\u0161anica pa ne more zamrzniti, dokler se ne temperature spustijo \u0161e ni\u017eje: pod -10 \u00b0C (v laboratoriju celo do -20 \u00b0C). <\/p>\n<p>Samo -10 \u00b0C? Brez strahu, pri ni\u017ejih temperaturah lahko vzdr\u017eevalci cest pose\u017eejo po kalcijevem kloridu (CaCl<sub>2<\/sub>). Slednji je bolj topen v vodi kot kuhinjska sol, hkrati pa se ob raztapljanju sprosti ve\u010d delcev, zato lahko prepre\u010duje zmrzovanje do precej ni\u017ejih temperatur. Zelo uporabna lastnost kalcijevega klorida je tudi ta, da se pri me\u0161anju z vodo tvori toplota, kar \u0161e dodatno pospe\u0161i proces razbijanja kristalne re\u0161etke.<\/p>\n<p>Soli so sicer dobre za prepre\u010devanje zmrzovanja, a imajo tudi temno plat, saj precej obremenjujejo okolje, hkrati pa \u0161kodujejo cesti, plo\u010devini in tudi va\u0161i obutvi. Poleg var\u010devanja je to najbr\u017e tudi eden izmed razlogov, zakaj vzdr\u017eevalci cest odla\u0161ajo s posipavanjem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zima je v zadnjih dveh tednih kon\u010dno pokazala zobe in postregla s konkretno po\u0161iljko snega, sedaj pa nad nas prihaja \u0161e polarni mraz. Polarni? No ja, tako ga vsaj opisujejo mediji, da bi si povi\u0161ali naklado. Pojavlja se tudi polno vpra\u0161anj o tem, kako se bodo cestarji spopadli z zaledenelimi cestami in ali bo sol [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1415","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ali-veste"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1415","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1415"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1415\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1415"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1415"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}