{"id":1410,"date":"2018-01-19T18:08:36","date_gmt":"2018-01-19T17:08:36","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=1410"},"modified":"2018-01-19T18:08:36","modified_gmt":"2018-01-19T17:08:36","slug":"kako-se-izogniti-tresenju-staticne-elektrike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2018\/01\/19\/kako-se-izogniti-tresenju-staticne-elektrike\/","title":{"rendered":"Kako se izogniti tresenju stati\u010dne elektrike?"},"content":{"rendered":"<p>Vsako zimo, ko se temperature spustijo in se za\u010dne kurilna sezona, sem \u017ertev neprijetnega tresenja. Razlog: <strong>stati\u010dna elektrika<\/strong>. Pozimi je v stanovanjih (in pogosto tudi avtomobilih) ni\u017eja zra\u010dna vla\u017enost, kar pomeni, da je na vseh povr\u0161inah manj molekul vode, ki prepre\u010dujejo zbiranje elektri\u010dnega naboja. Pogosto smo obuti v tople copate ali \u010devlje, katerih debela izolacija podplata prepre\u010duje sprotne razelektritve. K nabiranju naboja tudi mo\u010dno prispevajo kosmata obla\u010dila, ki ustvarjajo naboj z medsebojnim drgnjenjem. Nabran naboj se ob dotiku nasprotno nabite povr\u0161ine (pipa, radiator, \u0161asija avtomobila, izdelek v trgovini) sprosti kot vidna iskra in neprijeten \u0161ok.<\/p>\n<p>Z leti preizku\u0161anja in preu\u010devanja spletnega gradiva sem uspel zbrati nekaj uporabnih trikov, ki mi olaj\u0161ajo dotikanje stvari v zimskih dneh.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Namesto re\u0161evanja posledic, se lahko najprej lotite odpravljanja vzrokov. V stanovanju lahko uporabite vla\u017eilnik zraka ali pa razobesite nekaj mokrih brisa\u010d, da zvi\u0161ate zra\u010dno vla\u017enost ( zakaj to zmanj\u0161uje nabiranje naboja, si lahko preberete v uvodu). Pogosto tudi pomaga, da si dele telesa, preko katerih vas trese, nama\u017eete z vla\u017eilno kremo. \u010ce imate mo\u017enost, lahko tudi zamenjate obla\u010dila ali obuvala za manj izolativna. Ampak, vedno ti ukrepi seveda niso mogo\u010di (trgovina, avtomobil), zato se jih sam ne poslu\u017eujem. In tukaj nastopi odpravljanje posledic &#8230;<\/p>\n<p>Pred dotikom ve\u010djih kovinskih predmetov (pomivalno korito, pipa, \u0161asija avtomobila, nakupovalne police itd.) se razelektrite, tako da se povr\u0161ine dotaknete preko obla\u010dil. Razelektritev boste sicer \u0161e \u010dutili, bo pa precej bla\u017eja, kot pa \u010de se dotaknete z golo ko\u017eo. Sam za dotik ponavadi preventivno uporabim kar komolec. Izgledam sicer kot \u010dudak, a zadeva deluje odli\u010dno.<\/p>\n<p>Ko vstanete iz sede\u017ea avtomobila, se primite za katerikoli kovinski del avtomobila in ga med vstajanjem oz. med drgnjenjem zadnjice in sede\u017ea <strong>ne spustite<\/strong>. Dr\u017eanje vsekakor ni enostavno, ampak je praksa pokazala, da je nujno, da razelektritev res deluje. Pri vstopanju v avto uporabite trik z dotikom preko obla\u010dil, ne bi svetoval, da se vrat dotikate preko avtomobilskih klju\u010dev ali drugih predmetov z ob\u010dutljivo elektroniko, saj bi jih lahko po\u0161kodovali ali izgubili podatke na njih.<\/p>\n<p>Poznate kak\u0161en bolj\u0161i trik? Napi\u0161ite ga v komentarjih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vsako zimo, ko se temperature spustijo in se za\u010dne kurilna sezona, sem \u017ertev neprijetnega tresenja. Razlog: stati\u010dna elektrika. Pozimi je v stanovanjih (in pogosto tudi avtomobilih) ni\u017eja zra\u010dna vla\u017enost, kar pomeni, da je na vseh povr\u0161inah manj molekul vode, ki prepre\u010dujejo zbiranje elektri\u010dnega naboja. Pogosto smo obuti v tople copate ali \u010devlje, katerih debela izolacija [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-1410","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ali-veste"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1410","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1410"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1410\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1410"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1410"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1410"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}