{"id":1339,"date":"2016-05-13T18:32:01","date_gmt":"2016-05-13T17:32:01","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=1339"},"modified":"2016-05-13T18:34:05","modified_gmt":"2016-05-13T17:34:05","slug":"oliver-potzsch-saga-o-rabljevi-hceri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2016\/05\/13\/oliver-potzsch-saga-o-rabljevi-hceri\/","title":{"rendered":"Oliver P\u00f6tzsch &#8211; saga o rabljevi h\u010deri"},"content":{"rendered":"<h2>Rabljeva h\u010di (2008)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Priporo\u010dam\" aria-label=\"Priporo\u010dam\"><span class=\"glyphicon glyphicon-heart-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>Zgodba se odvija kmalu po tridesetletni vojni v sedemnajstem stoletju, ko iz reke Lech v mestu Schongau potegnejo umirajo\u010dega de\u010dka. Zaradi nenavadnega znamenja na njegovi rami, ljudje takoj posumijo, da gre za delo \u010darovnic in kot gre\u0161nega kozla izberejo babico Marto Stechlin. Ta je v mestu znana zeli\u0161\u010darka, pomaga pri porodih, hkrati pa so umorjenca ve\u010dkrat videvali pri njej. Mestni pisar rablju Jakobu Kuislu zauka\u017ee naj iz babice \u010dimprej izsili priznanje, da se ne bi ponovil \u0161kandalozni proces izpred ve\u010d let, ko so na grmadi za\u017egali nepredstavljivo \u0161tevilo ljudi. Jakob dvomi v babi\u010dino krivdo in se posku\u0161a s pomo\u010djo zdravilca Simona Fronweiserja dokopati do dokazov o njeni nedol\u017enosti.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><em>Naslov knjige je precej nenavaden, saj ima rabljeva h\u010di v knjigi v resnici stransko vlogo. Dogajanje in splo\u0161no vzdu\u0161je tistega \u010dasa je dobro predstavljeno in \u010deprav tu in tam pripoved malo \u0161epa, gre za dobro zgodovinsko kriminalko. Nekatera poglavja morda niso najbolj primerna za ob\u010dutljivej\u0161e bralce.<\/em><\/p>\n<h2>Rabljeva h\u010di in \u010drni menih (2009)<span class=\"ocena pull-right\" title=\"Odsvetujem\" aria-label=\"Odsvetujem\"><span class=\"glyphicon glyphicon-trash-empty\" aria-hidden=\"true\"><\/span><\/span><\/h2>\n<p>\u017dupnik Andreas Koppmeyer med obnovitvenimi deli cerkve naleti na skrivnosten sarkofag, ki domnevno vsebuje okostje viteza templjarja, nekaj \u010dasa zatem pa podle\u017ee po jedenju peciva. Zdravilec Simon ter rabelj Jakob za\u010dneta raziskovati njegovo smrt, saj obstaja utemeljen sum, da je bil \u017eupnik zastrupljen. Pri tem odkrijeta, da je \u017eupnik pred smrtjo zapustil namig, ki ka\u017ee na pokopanega templjarja. Dvojici se pri raziskovanju pridru\u017ei \u0161e Jakobova h\u010di in skupaj za\u010dnejo razvozlavati skrivnost Templjarjev.<\/p>\n<p><em>Sam slog knjige je zelo podoben prvencu, je pa v knjigi ve\u010d za lase privle\u010denih situacij in naklju\u010dij, da bi lahko resni\u010dno u\u017eival v branju.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Rabljeva h\u010di (2008) Zgodba se odvija kmalu po tridesetletni vojni v sedemnajstem stoletju, ko iz reke Lech v mestu Schongau potegnejo umirajo\u010dega de\u010dka. Zaradi nenavadnega znamenja na njegovi rami, ljudje takoj posumijo, da gre za delo \u010darovnic in kot gre\u0161nega kozla izberejo babico Marto Stechlin. Ta je v mestu znana zeli\u0161\u010darka, pomaga pri porodih, hkrati [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-1339","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bukvarna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1339","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1339"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1339\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1339"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1339"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1339"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}