Agatha Christie si najbr\u017e povsem upravi\u010deno zaslu\u017ei naziv kraljica kriminalk. Njene zgodbe so polne presenetljivih, a povsem verjetnih preobratov, na katere bo pozoren bralec lahko sklepal \u017ee med samim potekom knjige.<\/p>\n
Najbolj znana je najbr\u017e po liku belgijskega detektiva Hercula Poirota, svojevrstnega mo\u017eakarja obsedenega z redoljubnostjo. Poirot je s svojo jaj\u010dasto glavo, voja\u0161kimi brki in zelenimi o\u010dmi gotovo nenavadna pojava, a njegov um je tisti, ki resni\u010dno presene\u010da. Resda je samov\u0161e\u010den, a se ga da kljub temu vzljubiti. Ob strani mu pogosto stoji stotnik Hastings, ki v svojih sklepanjih pogosto useka mimo, a je Poirotu kljub temu v veliko pomo\u010d. Po knjigah o Poirotu so posneli tudi nadaljevanko, v kateri ga odli\u010dno predstavlja igralec David Suchet in \u0161e marsikateri drugi film.<\/p>\n
Njen drugi slavni lik pa je gospa Marple. Je dokaj v\u0161e\u010den lik, mi pa niti pribli\u017eno ni tako pri srcu kot Poirot.<\/p>\n
<\/p>\n
Bogata\u0161 Paul Renauld v pismu na pomo\u010d pokli\u010de Hercula Poirota, a ko ta prispe, je Paul \u017ee mrtev. Dva neznanca, po besedah njegove \u017eene iz Ju\u017ene Amerike, sta gospo Renauld zvezala, Paula pa posku\u0161ala prisiliti, da jima izda neko \u00bbskrivnost\u00ab. Ker o\u010ditno ni hotel sodelovati, sta ga zabodla in truplo odvrgla na bodo\u010dem golfi\u0161\u010du. Zgodba se zaplete, ko v njegovem povr\u0161niku najdejo ljubezensko pismo, pojavijo pa se tudi namigovanja, da naj bi Renaulda izsiljevala njegova soseda, gospa Daubreuil (morebiti celo zaradi ljubezenske afere). Raziskovanje umora dodatno ote\u017ei \u0161e in\u0161pektor Giraud, ki ni niti malo naklonjen Poirotu.<\/p>\n
Ko v vasici King’s Abbott umre bogata vdova, gospa Ferrars, se za\u010dnejo hitro \u0161iriti govorice, da je napravila samomor, saj so jo mnogi imeli na sumu, da je zastrupila svojega mo\u017ea. Novica \u0161e posebej prizadene vdovca Rogerja Ackroyda, ki se je nameraval z gospo Ferrars poro\u010diti, zato se \u017eeli ob ve\u010derji sre\u010dati z zdravnikom pokojnega gospoda Ferrars, doktorjem Jamesom Sheppardom. Gospo Ferrars naj bi izsiljevali glede smrti njenega mo\u017ea, saj naj bi ga dejansko umorila. Med pogovorom Ackroyd prejme pismo, v katerem gospa Ferrars razkriva identiteto izsiljevalca, a ga ne prebere do konca, dokler doktor ne odide. Nekaj ur kasneje ga najdejo umorjenega, naklju\u010dje pa je hotelo, da se v bli\u017eini nahaja slavni detektiv Hercule Poirot, ki se sicer v pokoju ukvarja z gojenjem bu\u010d, a izzivu se ne \u017eeli odre\u010di.<\/p>\n
Nekega dneva se Poirotov prijatelj Hastings vrne iz Argentine in \u017eeli obiskati Hercula. Preseneti ga, da se Poirot ravno odpravlja v Ju\u017eno Ameriko, kjer naj bi raziskal sleparije v podjetju bogata\u0161a Abea Rylanda. Tik pred odhodom se na vratih pojavi zmeden neznanec, ki ponavlja Poirotovo ime. Nekaj \u010dasa po njegovem prihodu pride k sebi toliko, da pove nekaj informacij o skrivnostni kriminalni zdru\u017ebi imenovani Velika \u010detverica<\/em>. Poirotu to ime ni neznano, saj je ta skupina \u017ee prej pritegnila njegovo pozornost. S Hastingsom se kljub pripetljaju vkrcata na vlak, kjer pa Poirot ugotovi, da so se ga na ta na\u010din verjetno hoteli znebiti, da ne bi vohljal za njimi. Vlak se po nekem naklju\u010dju ustavi in prijatelja ga zapustita ter se odpravita proti domu, da bi raziskala skrivnost Velike \u010detverice.<\/p>\n Knjiga je precej nenavadna, saj izgleda, kot da bi bila sestavljena iz ve\u010dih primerov. Notri mrgoli teorij zarote, vohunskih prigod in podobnih stvari, ki bodo nekoga, ki je pri\u010dakoval napeto re\u0161evanje umora, gotovo razo\u010darale. Odsvetujem!<\/em><\/p>\n Medtem ko Hastings in Hercule Poirot u\u017eivata na terasi, nanjo prileti krogla iz oro\u017eja. Ravno ob tem \u010dasu gre proti terasi mladenka Nick Buckley, ki je lastnica razpadajo\u010de hi\u0161e, imenovane tudi Hi\u0161a na koncu<\/em>. Hercule ugotovi, da je bila krogla namenjena Nick, saj v njenem klobuku odkrije luknjo. Ogovori jo, v pogovoru pa mu ta razkrije, da se ji \u017ee nekaj \u010dasa dogajajo \u010dudne nesre\u010de. Nick se glede tega ne sekira pretirano, zato Poirotove \u017eelje, da ji pomaga, naletijo na gluha u\u0161esa. Kasneje ji Poirot razkrije, da so nanjo streljali in \u0161ele takrat se Nick za\u010dne zavedati resnosti polo\u017eaja. Poirot se odlo\u010di, da bo odkril tiste, ki ji \u017eelijo \u0161kodovati in jo obvaroval pred smrtjo.<\/p>\n Na domu igralca Charlesa Cartwrighta (na Vranjem gnezdu) v kraju Cornwall na pojedini v skrivnostnih okoli\u0161\u010dinah umre pre\u010dastiti Babbington. Ker v njegovem kozarcu ne najdejo sledu strupa, je njegova smrt smatrana kot smrt iz naravnega razloga. Cartwrighta to mo\u010dno prizadene, zato \u017eeli Vranje gnezdo prodati, sam pa se preseliti v Monte Carlo. Nekaj \u010dasa zatem eden izmed gostov na Cartwrightovi zabavi, dr. Strange, priredi pojedino s skoraj enakimi udele\u017eenci kot na Cartwrightovi zabavi. Tudi tokrat nekdo umre in to je gostitelj sam. Hercule Poirot, ki je bil eden izmed gostov na prvi zabavi, se odlo\u010di, da bo stvari pri\u0161el do dna.<\/p>\n \u010cuda\u0161ki bogata\u0161, gospod Shaitana, priredi nenavadno zabavo, na katero povabi \u0161tiri ljudi, ki jih sumi, da so morilci, ter \u0161tiri detektive med katerimi je tudi slavni Poirot. Med partijo brid\u017ea, ki jo \u0161tirica osumljencev umorov igra lo\u010deno od \u0161tirice detektivov pa se zgodi umor gostitelja. Gospoda Shaitano najdejo zabodenega in na \u0161tirih detektivih je, da odkrijejo kdo izmed navzo\u010dih osumljencev je morilec.<\/p>\n Osumljenci so res le \u0161tirje, a to ne naredi knjige ni\u010d manj napete.<\/em><\/p>\n Bajno bogata stara devica Emily Arundell se nekega dne spotakne in pade po stopnicah. Osebje hi\u0161e in ne\u010daki\/ne\u010dakinje, ki so bili ravno takrat na obisku, menijo, da se je spotaknila na \u017eogici njenega psa Boba, a Emily v to dvomi. Sluti, da ji je past nastavil eden izmed njenih sorodnikov, zato kmalu po padcu spi\u0161e novo oporoko ter prosi slavnega detektiva Poirota za pomo\u010d pri razjasnitvi. Pismo na njeno nesre\u010do ostane neposlano, ona pa vmes umre zaradi odpovedi jeter – kot se zdi zaradi naravnega vzroka. Usoda ho\u010de, da Poirot vseeno dobi pismo, in slavni detektiv se skupaj s kapetanom Hastingsom odpravi razjasniti okoli\u0161\u010dine njene smrti.<\/p>\n V Warmsley Vale \u017eivi dru\u017eina Cloade, ki jo \u017ee nekaj \u010dasa podpira bogata\u0161 Gordon Cloade. Gordon je star in vsi pri\u010dakujejo, da bo po smrti premo\u017eenje zapustil dru\u017einskim \u010dlanom, kar je tudi zapisano v oporoki. Vse se spremeni, ko se Gordon poro\u010di z ve\u010d let mlaj\u0161o vdovo Rosaleen in nato nenadoma umre v letalskem napadu. Dedinja postane Rosaleen, njen za\u0161\u010ditni\u0161ki brat David Hunter pa ljubosumno \u010duva novo pridobljeno bogastvo pred Cloadovimi. Kot da izguba finan\u010dnega podpornika ne bi bila dovolj pa se Jeremy Cload znajde na robu bankrota. Cloadovi se oprimejo zadnje re\u0161ilne bilke: mo\u017e Rosaleen naj bi bil \u0161e \u017eiv, zato na pomo\u010d pokli\u010dejo Hercula Poirota.<\/p>\n Starej\u0161o \u010distilko Abigail McGinty najdejo umorjeno v njeni lastni ko\u010di. Morilec ji je razbil glavo in jo okradel. Policisti ne najdejo morilskega oro\u017eja, izsledijo pa njene prihranke, ki so skriti pod skalo zunaj hi\u0161e. Sum takoj pade na njenega \u010duda\u0161kega sostanovalca Jamesa Bentleya, za katerega je znano, da je morda potreboval denar. Na\u010delnik Spence, ki je Jamesa spravil za zapahe, \u010duti, da morda niso ujeli pravega storilca, zato se obrne na Hercula Poirota, da bi razjasnil okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n Po pogrebu bogata\u0161a Richarda Abernethieja, njegova sestra Cora namigne, da je bil umorjen. Sorodstvo ta izjava \u0161okira, a so \u0161e vseeno prepri\u010dani, da je umrl iz naravnih vzrokov. Richardova zapu\u0161\u010dina se naj bi razdelila na \u0161est delov, hi\u0161o naj bi prodali in zgodba bi se lahko tu zaklju\u010dila, ampak naslednji dan nekdo s sekirico umori Coro. Motiv za umor je nejasen, ampak izgleda kot da je vedela nekaj, \u010desar ne bi smela. Dru\u017einski odvetnik Abernethiejev na pomo\u010d pokli\u010de detektiva Poirota, da bi razjasnil zadevo.<\/p>\n Bogata lastnika posestva Nasse, sir George in Hattie Stubs, si za de\u017eelni sejem zamislita nenavadno popestritev. \u017delita namre\u010d uprizoriti nami\u0161ljeni umor, obiskovalci pa naj bi z iskanjem namigov odkrili truplo. Pisateljico kriminalk Ariadne Oliver, ki jo najamejo, da bi vse skupaj zre\u017eirala, med organizacijo obhajajo zle slutnje. Na pomo\u010d pokli\u010de Hercula Poirota, saj se ji zdi, da se bo morda zgodilo nekaj slabega. Na dan sejma se njeni strahovi uresni\u010dijo, saj dejansko pride do umora. Nami\u0161ljeno \u017ertev najdejo umorjeno, Hattie Stubs pa izgine.<\/p>\n Pri tej knjigi je zanimivo, da je Hercule Poirot prakti\u010dno do konca potisnjen v ozadje, a brez njega gotovo ne bi odkrili zaledja umora. Ne bom rekel, da je knjiga med slab\u0161imi detektivkami, je pa gotovo med slab\u0161imi v seriji o Herculu Poirotu.<\/em><\/p>\n V gra\u0161\u010dino Gossington Hall v kraju St. Mary Mead se preseli zvezdnica Marina Gregg skupaj z mo\u017eem in re\u017eiserjem Jasonom Ruddom. Na vselitveni zabavi pride do smrti ene izmed gostij, ki je popila zastrupljeni koktajl. \u017drtev, Heather Badcock, izgleda popolnoma ne\u0161kodljivo, zato se pri\u010dnejo \u0161pekulacije, da je bila zastrupljena pija\u010da namenjena Marini. Gospodi\u010dna Marple, prebivalka St. Mary Meada, se odlo\u010di, da bo razre\u0161ila primer.<\/p>\n Zgodba se pri\u010dne precej dolgo\u010dasno, a na sre\u010do kmalu postane zelo napeta.<\/em><\/p>\n Na otro\u0161ki zabavi, na katero je bila povabljena tudi slavna pisateljica kriminalk, Ariadne Oliver, pride do umora. Najstnico Joyce najdejo utopljeno v vedru vode nekaj \u010dasa za tem ko se naokoli hvali, da je bila neko\u010d pri\u010da umoru. \u010ceprav je bila Joyce znana kot la\u017enivka, se je o\u010ditno nekdo po\u010dutil ogro\u017eenega in jo je uti\u0161al za vedno. Ariadne ta umor tako presune, da na pomo\u010d pokli\u010de slavnega detektiva Poirota.<\/p>\n Ve\u010dina knjige bralca in tudi Poirota pu\u0161\u010da v nevednosti, a kot po nekem \u010dude\u017eu, se slavnemu detektivu skoraj tik pred koncem posre\u010di, da ugotovi, kdo je pravi morilec. Malo za lase privle\u010deno …<\/em> <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Agatha Christie si najbr\u017e povsem upravi\u010deno zaslu\u017ei naziv kraljica kriminalk. Njene zgodbe so polne presenetljivih, a povsem verjetnih preobratov, na katere bo pozoren bralec lahko sklepal \u017ee med samim potekom knjige. Najbolj znana je najbr\u017e po liku belgijskega detektiva Hercula Poirota, svojevrstnega mo\u017eakarja obsedenega z redoljubnostjo. Poirot je s svojo jaj\u010dasto glavo, voja\u0161kimi brki in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-1318","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bukvarna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1318","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1318"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1318\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1318"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1318"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1318"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Nevarnost v hi\u0161i na koncu (1932)<\/span><\/span><\/h2>\n
Tragedija v treh dejanjih (1934)<\/span><\/span><\/h2>\n
Karte na mizo (1936)<\/span><\/span><\/h2>\n
Nema pri\u010da (1937)<\/span><\/span><\/h2>\n
Zlove\u0161\u010da plima (1948)<\/span><\/span><\/h2>\n
Gospa McGinty je mrtva (1952)<\/span><\/span><\/h2>\n
Po pogrebu (1953)<\/span><\/span><\/h2>\n
Zlo\u010dinska zabava (1956)<\/span><\/span><\/h2>\n
Ledeni pogled (1962)<\/span><\/span><\/h2>\n
Zabava za no\u010d \u010darovnic (1969)<\/span><\/span><\/h2>\n