{"id":1235,"date":"2015-01-04T14:47:25","date_gmt":"2015-01-04T13:47:25","guid":{"rendered":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/?p=1235"},"modified":"2015-12-09T20:46:47","modified_gmt":"2015-12-09T19:46:47","slug":"john-r-r-tolkien","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/2015\/01\/04\/john-r-r-tolkien\/","title":{"rendered":"John R. R. Tolkien"},"content":{"rendered":"

Kljub temu, da je nabor bralcem ljubih del J. R. R. Tolkiena<\/a> precej skromen, je treba priznati, da so njegova dela v povezavi s Srednjim svetom (Middle Earth) zelo dobra. Avtor ima po celem svetu kopico obo\u017eevalcev. \u0160tevilne glasbene skupine (predvsem black metal) so si nadele imena iz Srednjega sveta (Amon Amarth, Gorgoroth, Burzum, itd.) ali pa o njem samo pojejo (Battlelore, Blind Guardian, Nightwish, itd.).<\/p>\n

Slovenskim bralcem najbolj poznana sta gotovo Hobit ali Tja in spet nazaj<\/em> ter Gospodar prstanov<\/em>. Oba sta do\u017eivela tudi filmsko upodobitev s strani Petra Jacksona. Delo Gospodar prstanov je bilo tudi eden izmed navdihov za moj epski fantazijski spletni roman poimenovan Zgodba<\/a> (preberite si ga, ne bo vam \u017eal!). <\/p>\n

Hobit ali tja in spet nazaj (The Hobbit, or There and Back Again)<\/span><\/span><\/h2>\n

Hobit je mladinski fantazijski roman, ki se odvija pred dogajanjem v Gospodarju prstanov. Nekega lepega dne na vrata hobita Bilba Bogataja (Bisagina v Gospodarju prstanov) potrka \u010darovnik Gandalf, ki s sabo pripelje trinajst \u0161kratov. Z vodjo Thorinom Hrastovem \u0161\u010ditom se \u017eelijo odpraviti k Samotni gori, da bi zmaju Smaugu odvzeli zaklad, ki si ga je nagrabil od Thorinovih predhodnikov. Bilbo je bil izbran kot \u0161tirinajsti \u010dlan odprave, saj naj bi bili Hobiti slavni zmikavti. \u010ceprav Bilbo nad ponudbo ni navdu\u0161en, se vseeno odpravi na razburljivo pustolov\u0161\u010dino.<\/p>\n

Knjiga je dokaj kratka in precej napeta. Tu in tam, ko bi pri\u010dakoval ve\u010d, pa malo zataji s presenetljivo skopim opisovanjem. \u010ceprav gre za mladinski roman, je Hobit obvezno branje za vse ljubitelje Gospodarja prstanov, ne glede na starost, saj se odvija nekaj let pred dogodki v Gospodarju. Preberite jo, ne bo vam \u017eal.<\/em><\/p>\n

Gospodar prstanov (Lord of the Rings)<\/span><\/span><\/h2>\n

Gospodar prstanov se odvija kar nekaj let za dogodki v Hobitu. Bilbo, ki je med svojo dogodiv\u0161\u010dino na\u0161el prstan mo\u010di, ki ga je skoval temni vladar Sauron, se odlo\u010di, da bo zapustil domovanje. Prstan s posredovanjem \u010darovnika in varuha Srednjega sveta, Gandalfa, prepusti posvojencu Frodu Bisaginu. Frodo je postavljen pred nalogo, da zapusti domovanje skupaj s prstanom, saj je Gandalf izvedel, da je to prstan mo\u010di, ki ga Sauron \u017ee pospe\u0161eno i\u0161\u010de. Frodo se na za\u010detku \u0161e ne zaveda resnosti zadeve, zato se stvari kmalu zapletejo.<\/p>\n

Ne bom rekel, da je knjiga najbolj\u0161a izmed vseh prebranih knjig (ob\u010dasno se malo vle\u010de :), a mi je bila zgodovina Srednjega sveta tako v\u0161e\u010d in me je tako vlekla, da sem med branjem neprestano brskal po Wikipediji in prebiral dolge prispevke, ki so razjasnjevali imena omenjena v knjigi. Enako je bilo tudi s kraji, ljudstvi, itd. Ko si enkrat dovolj v\u017eivet v Srednji svet, te dobesedno posrka vase!<\/em>
\nPozor:<\/strong> obstajata dve razli\u010dici slovenskega prevoda. Prebral sem obe in moram re\u010di, da se Gradi\u0161nikov arhai\u010dni prevod veliko bolje obnese.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kljub temu, da je nabor bralcem ljubih del J. R. R. Tolkiena precej skromen, je treba priznati, da so njegova dela v povezavi s Srednjim svetom (Middle Earth) zelo dobra. Avtor ima po celem svetu kopico obo\u017eevalcev. \u0160tevilne glasbene skupine (predvsem black metal) so si nadele imena iz Srednjega sveta (Amon Amarth, Gorgoroth, Burzum, itd.) […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-1235","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bukvarna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1235","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1235"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1235\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1235"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1235"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/andrej.mernik.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1235"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}