Mozilla Quantum ali veliki povratek Firefoxa
Se še morda spomnite, kako je pred okrog petnajstimi leti kot spletni brskalnik dominiral Internet Explorer 6? Brskalnik je bil privzeto nameščen na Windowsih XP, ki so takrat imeli vrtoglavi tržni delež. Šlo je za luknjast in hroščat brskalnik, ki se ni držal standardov, a ga je reševala razširjenost XP-jev. Potolkel je takrat zelo razširjen AOL-ov Netscape Navigator in njegovi dominaciji ni bilo videti konca, dokler ni na sceno vstopila neprofitna organizacija Mozilla s svojim brskalnikom imenovanim Phoenix.
Phoenix je temeljil na okleščeni različici programskega paketa Mozilla in je ponujal zgolj brskalni sestavni del. Brskalnik se je kasneje zaradi preimenoval v Firebird in leta 2004 v Firefox (oboje zaradi sporov z drugimi podjetji). Firefox je bil svetlobna leta pred Internet Explorerjem tako glede funkcionalnosti kot tudi glede varnosti. Bil je precej majhen za prejem, znal je uvoziti nastavitve iz IE-ja, blokirati pojavna okna, podpiral je zavihke, imel vgrajen iskalnik po Googlu in še kaj bi se našlo. Najpomebnejši del Firefoxa pa so bili vstavki, ki so razširili zmožnosti brskalnika, nekateri (preobleke) pa so tudi spremenili njegov videz.
Tržni delež Mozille Firefoxa je strmo rasel, dokler ni leta 2008 na sceno prišel Googlov Chrome:
Google je s svojo agresivno oglaševalsko kampanjo ponujal brskalnik, ki je imel vse, kar je imel Firefox, poleg tega pa je bil še bistveno hitrejši. Firefox za razliko od Chroma namreč ni bil prilagojen uporabi na večjedrnih procesorjih, ampak je znal izkoristiti samo eno jedro. Zasnovan je bil tako, da so si vse strani, vstavki in vmesnik delili en proces, kar je pomenilo, da je lahko ena neodzivna stran upočasnila celoten brskalnik, Flash (ali drugi vstavek) pa ga je lahko celo sesul. Tržni delež Firefoxa je začel strmo padati in brskalniku Mozilla Firefox je grozilo, da bo pokopan na smetišču zgodovine, kot se je to zgodilu njegovemu pradedu – brskalniku Netscape. Na srečo so se pri Mozilli odločili, da se ne bodo vdali tako hitro …
Časi trpljenja so končno mimo, saj je Mozilla izdala prenovljeno različico brskalnika, ki teče na pogonu imenovanem Quantum. Različica 57 tako prinaša precej bolj odziven uporabniški vmesnik, ne glede na to, kaj se dogaja v ozadju, saj so sedaj procesi neodvisni. Mozilla trdi, da naj bi bil Quantum od predhodnika do dvakrat hitrejši in naj bi porabil do 30 % manj pomnilnika kot Chrome. Večjedrno podporo je dobil tudi pogon, ki skrbi za slogovne predloge (Stylo). Žal pa je nov koncept brskalnika zahteval tudi žrtve. Vstavki zgrajeni za stari pogon namreč niso več združljivi z novim brskalnikom, zato boste morali najti alternative. Pri Mozilli so se namreč odločili, da bodo opustili svojo različico razširitev in raje presedlali na WebExtensions, ki jih podpira tudi Chrome. Sam sem imel srečo, saj večina mojih najljubših vstavkov že dela na različici 57.
Poleg sprememb pod pokrovom, prinaša nova različica tudi nov uporabniški vmesnik, ki so ga poimenovali Photon. Meniji so sedaj bolj podobni Chromu, zavihki spet oglati, iskalnik je sedaj privzeto del naslovne vrstice. Na enostaven način lahko tudi zajemate posnetke zaslona.
Po skoraj enem mesecu uporabe beta različice lahko rečem, da jim je podvig uspel. Brskalnik je noro odziven in hiter. Če želite brskalnik, ki spoštuje vašo zasebnost in odprte standarde, potem si ga gotovo prenesite. Brskalnik je na voljo tudi v slovenščini. Želite pomoč pri prilagajanju? Oglejte si moja navodila za prilagoditev.