Denar in entropija

Denar nasprotuje entropijskemu zakonu. Vedno leti tja, kjer ga je več! :D

Za malo manj kemijsko oz. fizikalno podkovane še razlaga:

Drugi zakon termodinamike namreč v grobem pravi, da sistem teži k povečanju entropije -> nereda. Malo verjetno je recimo, da se vse molekule v moji sobi iz katere to pišem (ali vašem prostoru v katerem to berete) zberejo v kotu sobe in se zaradi tega zadušim (ali seveda vi). Obratno (difuzija molekul iz kota, kjer so zbrane) je seveda veliko verjetneje in tako v naravi tudi je.

Če potegnemo analogijo z denarjem, bi moral ta difundirati od bogatašev k tistim, ki ga nimajo. Včasih se to zgodi tako dobro, da oddifundira kar ves denar (bogataš bankrotira). Ironično je, da je ta denar raje difundira od tistih, ki ga imajo malo. Torej je hitrost difuzije (izgubljanja) denarja obratnosorazmerna njegovi količini. To je pa spet v nasprotju z zakoni narave.

Vidimo, da za svet denarja veljajo drugi zakoni. Zato tudi težko najdete kakega bogatega naravoslovca (priznam, da ne poznam nobenega) – ti namreč poznajo zakone narave in bodo težko priznali zakone v svetu denarja. Veliko lažje pa najdete bogataša, ki nima pojma o ničimer – ne ve kaka je formula življenjsko pomembne vode, ne ve kako deluje hladilnik, Bog varuj, da bi vedel kaj o termodinamskih zakonih.

Sklep: bogat postaneš tem lažje, čim manj znaš (še posebej naravoslovja). A bo držalo? :D

Komentarji obiskovalcev8 komentarjev, dodajte svojega

persson je 26.2.2008 ob 18:02 napisal/a: 1.

Ne verjamem, da to drži. Bi pa lahko “prenos” denarja tule enačili z osmozo, samo razmišljam, kaj je v tem primeru polprepustna membrana?

mikolino je 26.2.2008 ob 22:02 napisal/a: 2.

Nak…

ccc, naravoslovci… :) tako enostavno pa to ne gre. Mislim, da bi bilo na svetu preveč dolgočasno, če bi bi bilo moč vse pojave razložiti samo z naravnimi zakoni. Sicer pa me takšno presajanje ene teorije v kontekst neke druge znanosti spominja na izredno zabaven Sokalov škandal (gl. recimo na http://en.wikipedia.org/wiki/Alan_Sokal#Sokal_Affair). Takrat so nekateri družboslovci prav grdo nasukali. Mislim, da ima vsaka znanost svojo retoriko (kar ne pomeni, da lingivsti ne bi mogli izmeriti “entropije” na nekaterih področjih, ki jih obravnavajo, ali pa da ekonomsko obnašanje ni podvrženo entropiji.

Za začetek predlagam temelje praktičnega družboslovja, recimo Samuelsonovo knjigo Economics (http://www.amazon.com/Economics-18th-International-Paul-Samuelson/dp/007059855X/ref=pd_bbs_sr_3?ie=UTF8&s=books&qid=1204058421&sr=8-3), potem pa Poperja, Fejerabenda in še posebej Kuhna (za njega vem, da izhaja iz naravoslovja). Ah, seveda, pa še na http://libertarec.blogspot.com/ ne smem pozabiti, ti znajo biti še posebej pasji (beri: ekonomisti).

Sicer pa naj v tolažbo povem, da obnašanje ekonomskih ali podjetniških subjektov nikakor ne kriši zakonov termodinamike. Morda je problem v metafori, za katero pogosto velja obratna sorazmernost med njeno “lepoto” in pravilnostjo.

Morda bi primer, ki si ga navedel, pravilneje ponazorili v fizikalnem jeziku z gravitacijo (večja masa ima večji privlak)… ampak kaj pa jaz vem, ko se ne spoznam na naravoslovje :)

P.S. Voda je sicer nujno potrebna za življenja, poznavanje njene kemijske formule pa – v večini primerov – ne. Sicer pa tudi za ekonomske teoretike, ki poznajo precej “zakonov bogatenja”, niso ravno podvrženi njihovim posledicam :). Hm, torej… s sklepom bi se pogojno strinjal: negatio scientia non nocet… vulgus profanum pogosto nekako zmaga s svojim pragmatizmom :(((

Andrej je 27.2.2008 ob 22:02 napisal/a: 3.

@persson: hm, osmoza že, če je pri tem denar topilo in bogataši topljenec. Polprepustna membrana pa ne vem. Še gruntam :)

@mikolino: Nisem si mogel pomagati malo premetavati tisti nesrečni stavek :) . Tisto z gravitacijo si lepo povedal. Močno pa dvomim, da bom povohal kako izmed navedenih knjig :)

persson je 28.2.2008 ob 08:02 napisal/a: 4.

Jaz pa mogoče bom povohal, katero od navedenih knjig.

@mikolino- če ne bi bilo tehnike in naravoslovja, si mi ne bi mogli tukaj dopisovati. Pravtako bi samo s poznavanjem okusa in mokrote vode, ne bi mogli posodobiti življenja…
Sicer pa seveda tudi brez ekonomije ter družboslovja ne gre. Stvar, ki jo naredimo, je potrebno lepo zaviti, reklamirati ter čim dražje prodati ipd. In nenazadnje, treba si je tudi zaračunavati in izplačevati plače. Tega pa naravoslovci in tehniki, definitivno nismo sposobni. :)

Predlagam čtivo: Bill Bryson – A Short History of Nearly Everything

mikolino je 28.2.2008 ob 14:02 napisal/a: 5.

Mhm, bom Billa bral…:) sem opazil, da je tudi v slovenščini in na avdio-booksih.

Sicer pa sta – Feyerabend: Proti metodi (Ljubljana: Studia Humanitatis 1999) in Kuhn: (1998, Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana: Krtina) kot nalašč za začetek, jezik je ne-preveč-težak. Prvi je intelektualni jebi-veter z anarhističnimi primesmi provokacije; drugi pa je fizik, zato se boste ob branju verjetno počutili precej domače.

Sicer pa si ekonomisti vse mogoče tehnične stvari sploh ne poizkušamo predstavljati. Preprosto rečemo, da je proizvodnja sestavljena iz inputa $$ ==> BLACK BOX-a ?? ==> outputa $$. Niti potrudimo se ne, da bi razumeli, kaj se dogaja v nekem tehnološkem, kemičnem, fizikalnem procesu. Vse to so samo stvari, ki se jih da kupiti, prodati…

Ampak da ne bom preveč pametoval, naj izrazim globoko občudovanje vajinemu področju (hm, a je matematika naravoslovje ali kaj – izhodišče za nov topic ?!?!? :) )z naslednjim filmčkom. Uživajte !!http://www.youtube.com/watch?v=JX3VmDgiFnY

Andrej je 29.2.2008 ob 15:02 napisal/a: 6.

Aha, za tole Kratko zgodovino skoraj vsega sem že slišal. Me zelo mika in mislim da jo bom tudi kmalu prebral.

miro je 27.9.2008 ob 23:09 napisal/a: 7.

Razlog zakaj denar ne podlega zakonom narave je v tem, da denar ni stvaren; je samo ideja. Za razumevanje tega je na youtube-u filemček z naslovom Money as debt.

morski volk je 11.1.2011 ob 11:01 napisal/a: 8.

Ali podlegate poskusom narediti ekonomijo za naravoslovno vedo? Ali zelite zakone nauka toplote spostovati v ekonomiji?
Ne bo slo, so poskusali ze mnogi. Ne bo slo, kajti: naravni zakoni veljajo neodvisno od cloveka in jih le – ta ni naredil. Ze Marx je hotel odpraviti poglavitni greh – profitm a mu ni se povsem uspelo.
Profit je namrec vrednost za nic, (ker je kupec to pripravljen ali prisiljen placati) in dokler bo tako, kar pozabite na termodinamiko. Mi, ki se z njo ukvarjamo, a hkrati zivimo “ekonomsko” vsakdanje zivljenje, bomo ze vedeli. Pozdrav!

Dodajte komentar





Vam je vsebina všeč? Delite jo na: