Prevaran

Stran 57 od 60 | << Na začetek | < Nazaj | Naprej >| Na konec >>

Nekaj sekund sem ležal na tleh in hropel. Dihal sem le s težavo, zato sem odvrgel čelado in se usedel. Gladina jezera je rahlo migetala in se svetlikala zaradi gob. Ob robu je bila postavljena podmornica. Hotel sem vstati, ko sem na zatilju začutil nekaj ostrega: "Da niti ne bi pomislil na kak sunkovit gib! Zelo počasi se obrni!"

Ni mi preostalo drugega kot da ubogam skrivnostni glas. Počasi in previdno sem se pričel sukati, ko je moja svetilka nenadoma osvetlila truplo, ki je ležalo v mlaki krvi. Zdrznil sem se, bil je Lisjak. Glas mi je zagrozil: "Počasi ali pa te zabodem!" in mi pritisnil konico orožja ob kožo tako močno, da sem začutil kapljice krvi.

"Gaber, pomiri živce, saj ga še potrebujemo," je rekel glas, ki se mi je zazdel zelo znan. Govorec je stopil v snop svetilke in plosknil. Hipoma so vzplamtele bakle in osvetlile prizorišče. Osupnil sem.

Bil je Modrec, ki so ga spremljali vojaki. Po tleh so ležali mrtvi tovariši in nekaj vojakov, nikjer pa nisem videl Berikinega ali Lokostrelkinega trupla. Upal sem, da sta ušli, hkrati pa sem se zavedal, da to ne spremeni mojega položaja niti malo. Modrec je nadaljeval: "Priznam, da sem te rahlo podcenjeval. Mislil sem, da si le eden izmed kmetavzarjev, ki prvič pomolijo nos iz domačega hleva pa že mislijo, da so nekaj novega odkrili. Ko sem prvič govoril s tabo, sem bil presenečen nad tem kako dobro se pretvarjaš, da si tujec. Skoraj bi ti verjel, če mi ne bi Lilija povedala, da si njen dober prijatelj in da si pri boju verjetno utrpel izgubo spomina. Zaradi tega sem ji dovolil, da te neguje, hkrati pa sem to pozorno prikrival pri Kralju. Ta je seveda zahteval razlago zakaj te vzdržujemo na njihove stroške in sem mu natvezil, da si pravi Rešitelj. Poskušal pa sem naplahtati tudi tebe in bilo je neverjetno enostavno."

Zasmejal se je in nadaljeval: "Pobil si zmaja, ki je teroriziral vas ob Rudniku in pregnal Wolka. Kot češnjo na poslastici pa si mi priskrbel še tale Artefakt ali kako mu že pravijo. Mislil sem, da je to le legenda, a sem s pomočjo te tvoje čudovite ogrlice uspel izvedeti o njem vse kar mi je ta prismuknjen starec tako dolgo skrival!"

Ob omembi starca sem prebledel. Če je preko ogrlice razbral podrobnosti o Artefaktu, potem je gotovo vedel tudi za pribežališče upornikov.

Modrec je opazil moje nelagodje in kot bi uganil moje misli, rekel: "Si presenečen? Tudi tvoji uporniški prijatelji so bili, ko smo jim prerezali vratove. Našli smo njihovo najmočnejše oporišče, pobili može ter zasužnjili ostale. Če boš sodeloval, boš lahko videl kako smo z obešenci okrasili obzidje v Waasi."

Nasmehnil se je in rekel: "Prinesite Artefakt!"

Štirje možje so prinesli nosila z orožjem in ga postavili pred Modreca. Ta je ukazal: "Tako, sedaj pa mi pokaži kako ta zadeva deluje in podaril ti bom življenje."

Bil sem razjarjen, zato sem strgal ogrlico iz vratu in jo vrgel v jezero. Nato sem stisnil pesti in hripavo zakričal: "Svinja umazana. Zaradi tvojih smrdljivih laži je umrlo že nešteto ljudi. Če misliš, da ti bom kakorkoli pomagal, da bi jih pobil še več, se bridko motiš. Crkni!". Zbral sem masten pljunek in mu ga pljunil v obraz. Za tako starega možakarja se je presenetljivo hitro umaknil in pljunek je zadel prsi enega izmed vojakov.

Modrec se je namrščil: "Gaber, nauči ga olike!". Začutil sem močan udarec po glavi in pred očmi se mi je stemnilo. Močna roka me je obrnila in zagledal sem hrusta, ki me je držal za talca. Udaril me je v obraz, da sem zletel po tleh in nato pričel tolči po meni s kijem, ki ga je potegnil izza pasu. Kljub temu, da me je ščitila obleka, sem čutil udarce. Zvijal sem se po tleh od bolečin, iz prebite ustnice mi je tekla kri. Upal sem, da mi bo obleka spet pomagala, a odrešitve ni in ni bilo. Tedaj je Modrec rekel: "Dovolj! Boš sedaj govoril?"

Momljaje sem odgovoril: "Poglej me. Ali ne slišiš kako hropem? Umiram, skrivnost bom nesel s sabo v grob! Nekoč boš srečal svojega krvnika, zapomni si!"

Modrec je vzdihnil: "Lahko bi te pretepali dokler bi bil komajda živ, ampak mislim, da te lahko hitreje prepričamo. Berika!"

Iz teme je stopila Berika. Bila je povsem brez izraza na obrazu, kot bi bila v transu. Modrec je rekel: "Berika se je izkazala za nadvse koristno. Sicer ni uspela dobiti tvojega dnevnika, te je pa prepričala, da je ogrlica nenevarna. Poleg tega pa mi je pomagala priti do Artefakta. Če še nisi opazil, je povsem pod mojim vplivom. Tako močno, da bi umrla zame."

Zasmejal se je in pomignil enemu izmed vojakov. Ta je izza pasu potegnil bodalo in ga dal Beriki. Modrec je rekel: "Vem, da si se navetal nanjo. Bi rad videl, da si najprej iztakne oko, odreže nos ali prebode lica? Je pa seveda enostavnejša možnost: spregovori!". Zgrozil sem se na to nepopisno okrutnostjo. Berika mi je prirasla k srcu, hkrati pa sem vedel, da ne bi zmogel gledati tega trpinčenja, zato sem dvignil roko: "Stoj! Prosim, povedal ti bom!". Strah za bližnjega mi je zatemnil razum, saj sem videl samo še njo.

Pokazal sem proti bateriji in zahteval, da jo naj prinesejo k Artefaktu. S trepetajočo roko sem se dotaknil zaslona in odprl pokrov. Enega izmed votlih valjev sem odstranil in ga z muko nadomestil s polno baterijo. Zaprl sem pokrov in pričel razlagati kako zadeva deluje. Modrec me je pozorno poslušal, smehljaj se mu je večal. Želel je, da Artefakt preizkusimo, zato sem ga usmeril proti sredini jezera. Kljub temu, da je v napravi bila le ena baterija, je bila moč laserja izjemna. Hipoma je uparil orjaški volumen vode, kar je povzročilo eksplozijo, ki nas je pometala po tleh, kljub temu, da smo bili od centra eksplozije precej oddaljeni. Jama se je je zatresla in iz stropa so pričeli padati kamni.

Modrec je bil navdušen: "Neverjetno! S pomočjo tega bomo postali nepremagljivi. To je dosti močnejše od katerekoli Coprnije. Možje, poberimo se od tod. Vi, privežite Artefakt na vrvi in ga dvignite do jaška. Gaber, pospremiva Rešitelja do roba jezera. Mislim,da se mu bo kmalu pridružila stara prijateljica."

Gaber me je prijel za ovratnik in zvlekel do vode. Na gladini sem opazil rahlo brbotanje in spreletel me je srh. Tedaj je hrust rekel: "Uživaj!" in me potisnil v vodo. Močno je pljusknilo in posrkalo me je pod vodo. Kmalu sem začutil, da so se vklopili propelerji na obleki. Povzdignil sem se na površino in opazil, da me je obleka potisnila še dlje od roba. Brbotanje je bilo tik ob meni, zato sem se obupano poskusil obrniti. Nekaj me je prijelo okrog pasu in stisnilo. Zakričal sem!

Tema.

Stran 57 od 60 | << Na začetek | < Nazaj | Naprej >| Na konec >>