Slovenske narodne pesmi: stran 1

Pred skoraj 10 leti (leta 2005) sem se ob brskanju med knjigami odločil, da bi bilo na spletišču lepo objaviti kakšno slovensko narodno pesem, saj so ta besedila pomemben del naše kulture, zato sem se potrudil besedila pretipkati iz raznih zbirk. Leta 2008 sem seznam razširil na 100 pesmi, letos pa sem se odločil zbirko še razširiti na 150 pesmi in sicer z vsebino, ki jo je prispeval gospod Jože Miklič. Vsebino bom dodajal sproti, zato prosim za potrpljenje.

Prijetno branje oz. prepevanje želim!

Al' me boš kaj rada imela

Al' me boš kaj rada imela,
ko bom nosil suknjo belo,
sabljico pripasano,
puškico nabasano?


Jaz bi te že rada imela,
če bi te sirota smela,
pa mi mam'ca branijo,
ker imaš premajhno kajžico.


Kajžica res ni velika,
pa sem fantič, kot se šika.
čez en mesec al' pa dva,
se boš za mano jokala.


Jaz se že ne bom jokala,
rajši si bom druz'ga zbrala,
tac'ga k' 'ma zadost' blaga,
hišico na štuka dva.


Tak k' ima visoke hiše,
tak pa tebe ne poišče,
tak k' ima zadost' blaga,
tak pa tebe ne pozna.

Barčica po morju plava

Barčica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
O le naprej, o le naprej,
dokler je še vetra kej.


Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
O le naprej, o le naprej,
do brezkončnih krajev mej.

Beri, beri rožmarin zeleni

Beri, beri rožmarin zeleni,
beri, beri, Micika, rožmarin zeleni.


"Jaz bi brala — komu bi ga dala?
Lepim fantom, lepim fantom
bi ga rada dala."


Lepi fantje so sami zapravljivci,
kar imajo, kar imajo,
vse za vince dajo.

Bod' moja

Bod' moja, bod' moja,
ti bom lešnikov dal,
boš tiste potolkla,
bom drugih nabral.


"Pa nisem jaz stara
še petdeset let,
da b' tebe imela
za lešnike tret'.


Ne hodi za mano,
ne boš me dobil,
sem tist'ga župana
k' je rib'ce lovil."

Bog je ustvaril zemljo

Bog je ustvaril zemljo,
oj zemljico, oj zemljico.


Zemljica rodila
oj trtico, oj trtico,
zemljica rodila
oj trtico.
Oj, tam za goro
škrjančki nam pojo.


Trtica rodila
oj grozdka dva, oj grozdka dva,
trtica rodila je
oj, grozdka dva.
Oj, tam za goro
škrjančki nam pojo.


Grozdka napolnila
oj sodčka dva, oj sodčka dva,
grozdka napolnila
oj, sodčka dva.
Oj, tam za goro
škrjančki nam pojo.


Sodčka napolnila
oj litra dva, oj litra dva,
Sodčka napolnila
oj, litra dva.
Oj, tam za goro
škrjančki nam pojo.


Litra napolnila
oj glažka dva, oj glažka dva,
litra napolnila
oj, glažka dva.
Oj, tam za goro
škrjančki nam pojo.


Glažka napolnila
oj bratca dva, oj bratca dva,
glažka napolnila
oj, bratca dva.
Oj, tam za goro
škrjančki nam pojo.

Bom šel na planine

Bom šel na planine,
na strme vrhé,
bom slišal od daleč
zagorske zvoné.


Zagorski zvonovi
prav milo pojo,
nemara preljubo
k pogrebu neso.


Po če jo nesejo,
le naj jo neso,
saj dolgo ne bode,
ko pojdem za njo.


Zvoniti bom pustil
kropiti pa ne,
kropile jo bodo
le moje solze.


Zagreble jo bodo
le moje roke
krog groba sadil bom
cvetlice lepe.


Med mile cvetlice
me naj polože,
saj vem, da mi poči
na grobu srce.

Bratci veseli vsi

Bratci veseli vsi,
tralala,tralala,
pesem zapojmo si,
tralala.


Od vinca sladkega,
kot sonce čistega,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala.


En glažek al' pa dva,
to nam korajžo da,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala.


En glažek al' pa tri,
to nam korajžo st'ri,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala.


En glažek al' pa štir',
saj je vse en hudir,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala.


En glažek al' pa pet
zdaj pa ga dajmo spet,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala.


En glažek al' pa zeks,
zdaj pa ga dajmo eks!
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala, tralala,
tralala.

Če študent na rajžo gre

Če študent na rajžo gre,
jupajdi, jupajda,
dobro pije, dobro je,
jupadijada, hahaha...


Če študent na rajžo gre,
penez nima nič kraj se.
On ne vpraša: Imam s čim?
pa si upa priti v Rim.


Krčem strašno se boji,
tam bi moral plačati.
Dobre volje je povsod,
vsi mu pravijo "gospod".


Res srečnejših ni ljudi,
kakor so študentje ti.

Čebelar (ponarodela) - Lojze Slak, S. Podboj

Sonce šlo je za goro,
mrak je padel na zemljo,
pesem črička sliši se,
k večernem' počitku vabi vse.


V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
tiho stopim sam čez prag,
grem v moj stari čebelnjak.


Kako lepo mi zašumijo,
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.


Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.


V mojem srcu je nemir
na jesenski ta večer,
čriček pesem je odpel,
a meni spomine čas je vzel.


Kako lepo mi zašumijo
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.


Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.

Čez tri gore, čez tri vode

Čez tri gore, čez tri vode,
čez tri zelene travnike
moj ljubi hodi k meni v vas,
in vriska in poje naglas.


Saj hodim, hodim res za njo,
kakor meglica za vodo,
sem strgal nove čeveljčke,
zdaj bom pa še svoje noge.


Po vasi ljubček prižvižglja
in znamenje navadno da,
zavriska, da razgrinja se,
zapoje, da razlega se.


Odpret mu ljubica hiti,
ga v svetlo kamrico spusti,
pritiska ga na srčece,
poljublja ga na ličece.


A če podnevi sreča ga,
ga nič ne vidi, ne pozna,
saj treba vedet' ni ljudem,
kar znano tihim je nočem.

Čin, čin, čin

Čin, čin, čin,
Drežnica, kje so kozice,
gori na travici,
kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja...


Sončece sije,
dežek nam gre,
naš mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja...


Dekle je šivala
vse brez šivanke,
fantič brez noge
je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja...

Čuk se je oženil

Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa!


Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa!


Sova čuku miga, tralala,
dajva se, vzemiva, hopsasa!


Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kol'ko dota znaša, hopsasa!


Eno bučo vina, tralala,
en'ga petelina, hopsasa!


Vino bova spila, tralala,
bučo pa razbila, hopsasa!

En hribček bom kupil

En hribček bom kupil, bom trte sadil.
Prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil.


Sladko vince piti, to me veseli,
dobre volje biti svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.


Tam gori za hramom en trsek stoji,
je z grozdjem obložen, da komaj drži.


Sladko vince piti, to me veseli,
dobre volje biti svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.


Že čriček prepeva, ne more več spat,
v trgatev veleva, spet pojdemo brat.


Sladko vince piti, to me veseli,
dobre volje biti svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.


Konjički škrebljajo, ker vozjo težko,
ker vince peljajo, k' je močno sladko.


Sladko vince piti, to me veseli,
dobre volje biti svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.


Prelepo rumeno kak čisto zlato,
le pijmo pošteno to žlahtno blago!


Sladko vince piti, to me veseli,
dobre volje biti svoje žive dni,
svoje žive dni brez vseh skrbi,
to me srčno veseli.

En starček je živel

En starček je živel
tam v vinskih gorah.
Prav pridno je držal
kozarček v rokah.


Pred smrtjo še enkrat
je kupico vzel,
zahvalil se bogu,
tako je zapel:


"Oče nebeški, glej,
še en kozarček zdej,
hvalo bom vekomaj,
vekomaj pel."

Ena ptička priletela

Ena ptička priletela,
ena drobna ptičica,
in je prav lepo zapela,
mi srce utolažila.


In tako mi je zapela
in tako povedala,
da ljubezen je bolezen,
k' se ozdraviti ne da.


Morje suho preje postane,
sonce preje ostrmi,
kot ljubezen prava ugasne,
kadar enkrat zagori.

Fantje po polj gredo

Fantje po polj gredo,
vriskajo in pojo,
jaz pa piščalko imam,
vriskat ne znam.


Včasih je luštno blo,
zdaj pa ni več tako,
včasih smo vince pil,
zdaj pa vodo.


Včasih me rada ima,
včasih pa godrnja,
včasih pa, kjer me vid,
prav: Le še prid!

Fantje se zbirajo

Fantje se zbirajo
iz kranjske dežele,
dekleta se jokajo,
kaj b'jo začele?


Nič se ne jokajte,
saj greste z nami,
ve boste kuhale,
mi pa streljali.


Lepšega zrna ni,
kot je pšenica,
lepš'ga dekleta ni,
kot je Kranjica.


Imel sem ljubico,
pa sem jo zgubil,
srečen bo tisti fant,
ki jo bo dobil.


Imel sem ptičico,
pa m' je zletela,
srečna bo vejica,
kjer se bo usela.


Vej'ca je suha b'la,
pa se je' zlomila,
ptička je kunštna b'la,
pa je zletela.

Gozdič je že zelen

Gozdič je že zelen,
travnik je razcveten,
ptički pod nebom
veselo pojo.


Ptički, jaz vprašam vas,
al' bo že kmal' pomlad,
al' bo že skoraj zelena pomlad?


"Pomlad že prišla bo,
k' tebe na svet' ne bo,
k' te bodo d'jali,
v to črno zemljo."

Hribčki, ponižajte se

Hribčki, ponižajte se!
Dolin'ce, povišajte se!
Da se bo vid'lo to ravno polje,
da bom vid'la, kje fantič moj gre.


Oblački, razkadite se!
Meglice, razpršite se!
Da se bo vid'lo to jasno nebo,
da bom vidla, kje fantič moj bo.


Litri, napolnite se,
kozarci, izpraznite se,
da se bo vid'lo kozarcu do dna,
da bom vid'la, kak fantič pit' zna.

Jager gre na jago

Jager gre na jago
u to globoko drago,
hoj-li! hoj-lo!
oj, zajček dober bo!


Medved' so ga dobili,
so ga na tla pobili,
hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo!


So zajci se smejali,
k' so jagra pokop'vali,
hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo!


Lisica je plesala,
k' je jagra pokop'vala,
hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo!


Medved se je tresel,
k' je križ pred jagrom nesel,
hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo!


Volk je pa zatulil,
ker je pogreb zamudil,
hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo.


Žerjavi in jerebi
so bili pri pogrebi,
hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo.


Prišle so drobne ptice,
so nesle dušo v vice.
Hoj-li! hoj-lo!
zdaj jagra več ne bo!