Slovenske narodne pesmi: stran 8

Visoka je gora

Visoka je gora,
zares hud je klan’c,
ho, kdaj boš pa prišel,
moj zavber gorjan’c?


Prelepa je cvangar’ca,
k’ tak lepo žvenkla,
še lepši je dekle,
k’ me rada ima.


Gorjanska dekleta
so lahko lepe;
ko sonce posije,
pa v senco lete.

Vsi so venci vejli

Vsi so venci vejli
Vsi so venci vejli,
vsi so venci vejli,
samo moj zeleni.


Al ga jes zalejvlen,
al ga jes zalejvlen,
al ga jes zalejvlen,
s svojimi skuzami.


Či bi moja skuza,
či bi moja skuza,
či bi moja skuza,
na kamen spadnola.


Kamen bi se razklau,
kamen bi se razklau,
kamen bi se razklau,
na dvouje, na trouje.

Zabučale gore

Zabučale gore,
zašumeli lesi —
ah, mladosti ti moja,
kam ušla si, kje si?


Ah, mladosti ti moja,
kam si se zgubila?
Kakor da bi kamen
v vodo potopila.


Časi, mladi časi,
neužiti krasi!
Moja mlada leta
niso užila sveta!


Kamen, še ta kamen
v vodi se obrne,
le mladost se moja
nikdar več ne vrne ...

Zakrivljeno palico v roki

Zakrivljeno palico v roki,
za trakom pa šopek cvetlic,
ko kralj po planini visoki
pohajam za tropom ovčic.


Saj tukaj na sončni višavi
le sam sem, le sam gospodar,
živejem po pameti zdravi,
za muhe mi ljudske ni mar.


Nikomur tu nisem na poti,
na poti ni meni nikdo;
kdo čisto veselje mi moti,
kdo moti življenje mirno?


Nikdar ne zmrači se mi čelo,
nikdar ne stemne se oči,
in pojem in ukam veselo,
da z gore v goro se glasi.


Naj drugi okoli po sveti
si iščejo slave, blaga,
jaz hočem tu gori živeti,
tu sreča, tu mir je doma.


Za čredico krotko popeval
bom pesmice svoje sladke,
dolincem glasno razodeval,
kar polni mi srečno srce.


Ne, palice svoje ovčarske
za žezlo kraljevo ne dam,
in rajši od krone cesarske
cvetlice na glavi imam.

Zaplula je barčica moja

Zaplula je barčica moja,
zaplula je v sredo morja.


Na bregu je deklica stala,
točila je grenke solze.


Povrni se, barčica moja,
povrni se kmalu nazaj.


»Ne morem se več povrniti,
ne morem več priti po te.


Ne jokaj se, deklica moja,
saj pridem jaz kmalu nazaj.«

Zdravica

Spet trte so rodile,
prijat’li, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjasni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.


Komú najpred veselo
zdravljico, bratje, č’mo zapet’?
Bog našo nam deželo.
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!


V sovražnike ’z oblakov
rodú naj naš’ga trešči grom!
Prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jim še težé!


Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
obilnost bodo naša last!


Bog živi vas, Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!


Mladen’či, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit’ klical čas!


Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz svet bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!


Nazadnje še, prijatli,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni
naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi


Zlati časi

Zlati časi, kam hitite?
Se gotovo spremenite.
Star sem dvajset let,
pa moram it’ po svet’,
domovina hoče me imet.


Mam’ca moja, kaj rečete,
ko vam sinko to izreče?
Bodi, mam’ca ti,
brez vseh skrbi,
ko moram jaz odrajžati.


Mam’ca milo zajokala
vsa drhteča je dejala:
»Bodi Bog s teboj
in angel varuh tvoj,
oh, adijo, sinko moj!«


Lepa naša domovina,
oh, predraga je planina.
Tam je hišica,
hiš’ca iz lesa,
tam m’ je tekla zibelka.

Žabe svatbo so imele

Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednjih mlak,
jedle, pile so in pele:
rega, rega, kvak, kvak, kvak.


Skokica nevesta mlada,
ženin bil je dolgokrak,
rajala oba sta rada:
rega, rega, kvak, kvak, kvak.


Po večerji zavrte se,
ko je bil že pozen mrak;
rajajo, da vse se trese:
rega, rega, kvak, kvak, kvak.

Že dolgo nismo pili ga

Že dolgo nismo pili ga
pili ga, pili ga,
zato spet enkrat,
dajmo ga, dajmo ga.


Primi bratec,
primi, bratec, kupico,
izprazni jo,
izprazni jo na mizico!


Zadnja sprememba: | Deli na: