Test Hyundai i30 1.6 CRDi LP

Uvod

Po 40 tisoč prevoženih kilometrih sem se odločil, da spišem konkretnejši test Hyundai i30. V tem času sem dodobra spoznal avtomobil ter vse njegove hibe in odlike. Ker moja 15. let stara Seat Cordoba ni bila več biser, sem si zaželel novejši, varnejši in varčnejši avtomobil. Najprej sem se oziral za rabljenimi avtomobili, a sem kmalu spoznal, da bo treba poseči kar po novem. Namreč o avtomobilih nimam toliko pojma, da bi prepoznal simptome prevrtenih kilometrov, navidezno nekarambolirane avtomobile, napake v motorju in podobno.

Po ogledovanju številnih avtomobilov iz Evrope (Clio, Fabia, Ibiza) in Japonske (Note), sem se ustavil tudi pri prodajalcu Korejskih znamk. Ogledoval sem si Hyundai i20, ki je bil kot nalašč zame pa še poceni. Nato pa je prodajalec svetoval, da si naj raje ogledam večjega i30 dizla, ki je bil boljši za moje potrebe. Oblikovno mi je bil všeč, cenovno pa je že bil kritičen. Po premisleku sem si ogledal še opevano Kio C'eed, ki je skoraj sestra dvojčica i30 in bil zadovoljen. Nekako se je stvar obrnila tako, da sem kupil Hyundai-a in za avtomobil modelnega leta 2011 z opremo Life ter paketom zimskih gum odštel okrog 13 tisočakov. Je bil vreden nakupa? Oglejte si opis:

Tehnični podatki

Vzel sem avto z dizelskim motorjem 1.6 CRDi LP, ki zmore izpljuniti 90 konjskih moči pri 4000 obratov na minuto. Med 1750 in 2500 obratov ima navor 240 Nm. Menjalnik je šestopenjski ročni. Avtomobil zmore največ 170 km/h, od 0-100 km/h pa pospeši v 15-sekundah. Kombinirana poraba naj bi znašala tam okrog 4 L/100 km. Skupno avtomobil tehta ~1370 kg.

Avtomobil zmogljivostno ni nikakršen biser, a je 90 KM še vseeno dovolj, da je avtomobil daleč od počasne kripe (Cordoba je bila ob enaki moči 40% lažja). Čisto spodobno se da peljati 130 km/h pa tudi 160 km/h doseže brez težav. Večje hitrosti so pa že pod vprašajem. Če je v optimalnih obratih, bo zmogel vsak klanec brez izgube hitrosti. Menjavanje iz šeste v nižjo prestavo zato na avtocesti ni nikoli potrebno. Se pa zna zgoditi, da motor odpove poslušnost in pospeška ne bo od nikoder. Na avtocesti taka situacija ni kritična, vam pa zna zagosti na navadni cesti, zato je treba biti pozoren na obrate ob začetku prehitevanja.

Menjalnik lepo skoči v prestavo, ne omogoča pa zelo hitrega prestavljanja, zato lahko Šumaherji kar pozabite na hitre štarte. Precej kritično je prestavljanje iz tretje v drugo, saj je treba konkretno znižati hitrost, ampak se da na to hitro navaditi. Poraba pri vožnji po avtocesti in mestu (povprečno 75 km/h) po 50 meritvah znaša 5,9 L/100 km. Verjamem, da se da še nižje, vendar nisem eden izmed tistih, ki na avtocesti vozijo za tovornjaki. Avtomobilski števec kaže 0,2 L/ 100 km nižjo porabo, kar je zame zadovoljiva natančnost.

Kabina je dobro izolirana, motor pa za dizla ni pretirano glasen. Podvozje avtomobila je trdo. To pomeni, da boste prvih nekaj mesecev občutili vsako luknjo na cesti, kasneje pa se boste navadili. Avtomobil je zelo stabilen in zmore tudi ostrejše ovinke pri višjih hitrostih brez posebnih kolobocij. Vgrajene so zadnje in sprednje meglenke ter tretja zavorna luč.

Prostornost

Mere avtomobila so 2650 x 4280 x 1775 mm. Prtljažnik je velik 340 L, s podrtjem zadnjih klopi pa se razširi na 1250 L. Vsi potniki lahko v avtomobilu udobno sedijo, saj ima res ogromno prostora. Prtljažnik je dovolj prostoren, da lahko vanj spravite kar nekaj kovčkov, pod njim se nahaja polno rezervno kolo. Dno žal ni ravno z odprtino, temveč je poglobljeno, kar otežuje raztovarjanje težjih predmetov. Vrata imajo vgrajena prijemalna mesta, ki vam omogočajo zaprtje, brez, da bi se umazali in notranjo kljuko, zato se ne rabite bati, da boste ostali v prtljažniku zaprti.

V prtljažniku je le ena lučka na desni strani, kar je vsekakor velika pomanjkljivost in nelogičnost. V njem se nahajajo mesta za pritrditev otroških sedežev, ki so dostopna tudi ob pokritem dnu. Neka mesta za pritrditev prtljage sicer so, vendar pogrešam kak kavelj več. Odpiranje prtljažnika lahko s priloženim daljinskim ključem opravite tudi ločeno, kar je zelo uporabna funkcija. Ta ostane odprt nekaj časa, nato pa se samodejno zaklene.

V vratih so odlagalne površine za majhne predmete, mreže pa se nahajajo tudi na zadnji strani prednjih sedežev. Na sredinski konzoli sta prostora za dve pločevinki, plastenki bodo verjetno voznika motili pri prestavljanju. V ozadju med sedežema se nahaja prostornejša odprta škatla, ki je kot nalašč za hranjenje nakupovalnih vrečk in drugih drobnarij. V armaturni plošči sta dva predala. En manjši je bližje sredini, drugi, večji, pa se nahaja ob sovozniku. Za slednjega lahko vklopite tudi klimo. V strehi je tudi majhen a priročen prostorček za sončna očala.

Varnost

Avto je že v osnovni izvedbi opremljen z zračnima blazinama za voznika in sopotnika, bočnima zračnima zavesama in blazinama. Vsi sedeži (tudi zadnji srednji) imajo tritočkovni sistem pripenjanja in po višini nastavljive vzglavnike. Sprednji varnostni pasovi so tudi po višini nastavljivi. Indikator obremenitve sedežev preko lučk in piskanja opozori, če je na sedežu breme, ampak pas ni privezan. Na srečo se piskanje izklopi po določenem času.

Na zadnjih sedežih obstajajo pritrdilna mesta ISOFIX za pritrditev otroških sedežev. Ker lahko izklopite sopotnikovo varnostno blazino pa lahko otroški sedež postavite tudi na prednji sedež.

Zavore so res odlične in jih moram zelo pohvaliti, saj so mi že kar nekajkrat rešile kožo. Ročna zavora ima prav tako diske, za dober prijem jo je potrebno zategniti rahlo močneje.

Starejši modeli (2007) na NCAP testu niso dosegli vseh zvezdic, jih pa dosegajo modeli od leta 2008 naprej.

Udobje in notranjost

Poleg nastavitve naklona in položaja sedeža ima voznikov sedež tudi možnost nastavitve ledvene opore. Pogrešam le še nastavitev naklona sedalnega dela. Tudi pasu in volanu se da nastaviti višino.

Volan je precej debel in je prijeten na otip, nič pa ne manjka tudi menjalniku. Na volanu so tudi vgrajene kontrole za avtoradio. Ker ima vgrajen servo motor, je obračanje zelo lahko, ob temu pa vseeno natančno.

Dva vrtljiva gumba uravnavata temperaturo prezračevanja in jakost, eden izmed njiju je pritisljiv in vklopi klimo. Namesto vrtljivega gumba za nastavitev prezračevanja služijo pritisljivi gumbi. Ti znajo biti malce problematični, saj jih je kar nekaj in znajo odvrniti pozornost voznika od ceste. Morda bi bilo bolj smiselno, če bi namesto dveh vrtljivih gumbov in pritisljivih imeli tri vrtljive. Prezračevanje in klima so dovolj močni, da takoj odstranijo morebiten kondenz iz steklenih površin, za segrevanje celotnega avtomobila pa potrebuje sistem kar nekaj časa. Vklop klime se praktično ne pozna na porabi ali zmogljivostih.

Vklop brisalcev, smernikov in luči je na ročkah ob volanu. Prednji brisalci imajo nastavljivo stopnjo hitrosti brisanja, ki zna biti zelo uporabna. Vklop zadnjih brisalcev poteka na isti ročki s premikom kapice na ročki. Na drugi strani so smerniki in luči ter meglenke. Izklop slednjih je relativno neroden, saj je potrebno za izklop še enkrat potisniti vrtljiv obroč v smer vklopa. Ker ima avtomobil funkcijo „Follow me home“, se prižgane luči samodejno izklopijo, če avtomobil miruje in ga zaklenete. Luči v kabini so na klasičnem mestu pri sprednjem vetrobranskem steklu, ena izmed luči pa se nahaja tudi na sredini na strehi. Zakaj je niso namestili bolj zadaj, mi ni jasno.

Na voznikovi strani v vratih so gumbi za odpiranje oken, za zaklep/odklep vrat v avtomobilu pa tudi nastavitev ogledal. Blizu sedeža se nahaja ročka za odprtje pokrovčka prostora za gorivo.

Menjava kolesa ni pretirano težka, je pa res, da je priložena dvigalka precej nerodna (enako sem imel tudi v Cordobi).

Zvočni sistem

Uporabljam vgrajen zvočni sistem in avtoradio. Čeprav so navodila za uporabo za avtoradio daleč najslabša rubrika v priročniku, pa sem s strojno opremo zadovoljen. Zvočniki so za moje pojme dovolj glasni in znajo izpljuniti tudi malo nižje tone.

Avtoradio ima velik pregleden zaslon, ki v izklopljenem stanju kaže temperaturo in uro, lahko ga tudi izklopite s pritiskom na tipko dark. Kontrole za nastavljanje glasnosti, vira zvoka in postaj/skladb so enostavno dosegljive, jih pa verjetno ne boste potrebovali, saj so vgrajene na volanu. Sprehode po meniju nastavitev izvajate z vrtljivim gumbom na desni, ki služi tudi kot tipka za potrditev. Spodnje številčne tipke izvajajo funkcije, ki so napisane nad njimi nad zaslonu.

V spomin si lahko shranite kar nekaj FM in AM postaj, to pa lahko storite ročno ali pa prepustite radiu, da samodejno poišče postaje.Na zaslonu se med predvajanjem prikazujejo RDS informacije ali pa podrobnosti o skladbi. Avtoradio predvaja MP3 in WMA CD-je, ima pa možnost priklopa zunanjih naprav preko AUX priklopa in USB vhoda.

Zaključek

Kljub nekaterim minimalnim težavam, sem z avtomobilom zelo zadovoljen. Morda je tu pa tam kaka stvar šlampasto izdelana, ampak je pa bil avtomobil tudi cenejši od primerljivih konkurentov. V vožnji zelo uživam. Včasih si morda zaželim, da bi vzel razičico s 115 KM, ampak je zaenkrat tudi ta dovolj.

Redni servis me je prišel ~250€, so pa popravili vse napake, ki sem jih naštel. Nasploh je odnos Hyundai-a do kupca presenetljiv. Vidi se, da gre za znamko, ki hoče čimbolj izboljšati svoje storitve, saj da kupcu možnost, da oceni tako tiste, ki so mu avto prodali kot tudi serviserje.

Časi, ko so bile korejske znamke slaba izbira, so definitivno mimo. Problem je v le še v glavah posameznikov, ki okolico zastrupljajo s "Švaba über alles" motom in znancem raje svetujejo nakup rabljenih avtomobilov, ki so videli že vse živo, kot pa nakup korejskih znamk.


Copyright 2002-2014 Andrej Mernik, vsa vprašanja na e-mail. Pa še Posebna zahvala. Stran je bojda narejena v skladu s XHTML standardi. Za spremljanje novosti lahko uporabite tudi RSS.

Povzetek

+

  • veliko opreme

  • dobre vozne lastnosti

  • prostornost

  • varnost

  • izgled

  • cena

-

  • kar nekaj kozmetičnih napak

  • ne najnižja poraba

Povezave