The Witcher 2: Assasins of Kings EE

CD Projekt RED je s svojim prvencem imenovanim The Witcher poskrbel, da se je Poljska spet znašla na seznamu kakovostnih izdelovalcev AAA iger. Od meni ljubega Painkillerja so namreč minila tri leta, vmes pa iz te države nismo videli nič revolucionarnega. Prvi Witcher je bil dober, žal pa je imel kar nekaj porodnih težav, a na srečo razvijalci niso vrgli puške v koruzo. Po štirih letih smo dobili nov naslov v trilogiji o Witcherju Geraltu: The Witcher 2: Assassins of Kings. Zaradi izkušenj s prvim delom sem igro kupil šele, ko je izšla z obsežnim paketom popravkov v obliki Enhanced Edition (EE). Škatelno različico sem nato uspešno aktiviral na GOG.com, ki je velikodušno ponudil brezplačno varnostno kopijo. Pri opisu gre tako za ocenjevanje digitalne različice z zadnjimi popravki.

Zgodba in igranje

Igro začnete kot ujetnik v temnicah gradu La Valette. Geralt je obtožen umora Temerijskega kralja Foltesta, ki ga je še nekaj let pred tem (konec Witcherja 1) rešil pred najetim morilcem. Med zasliševanjem lahko izvemo, kako je do umora sploh prišlo. V aferi med kraljem Foltestom in baronico La Valette sta bila spočeta dva otroka, ki ju baronica ni želela predati kralju. Foltest je zato napadel baronijo in v tem nesmiselnem spopadu tudi zmagal. Žal je bilo njegovo zmagoslavje kratkotrajno, saj ga je med obiskom otrok pokončal skrivnostni napadalec. Ker Geralt ni imel prič, ki bi potrdile njegovo nedolžnost, je tako postal edini osumljenec. Na Geraltovo srečo se njegov zasliševalec, Vernon Roche, odloči, da je Geralt nedolžen in mu pomaga pobegniti. Geralt se s pomočjo čarovnice Triss poda na pot, ki bo oprala njegovo dobro ime.

Preden začnete z igranjem, priporočam, da uvozite shranjeno igro iz Witcherja 1, saj se bodo nekatere odločitve v enici upoštevale med igranjem, prenesli pa se bodo tudi določeni predmeti (meči, oklepi) in nekaj denarja. Poleg bremena preteklosti, vas bo igra tudi med igranjem neprestano postavljala pred številna razpotja. Nekatere poti boste lahko izbrali po tehtnem premisleku, spet druge bo treba sprejeti v nekaj trenutkih. Ta pritisk močno vpliva na sam užitek pri igranju, saj vaše odločitve štejejo v prihodnosti (nekatere celo v zadnjem delu trilogije), kar daje igralcu občutek, da je pomemben za oblikovanje sveta, v katerem se nahaja njegov lik.

Zgodba je izjemno zanimiva in se neposredno nadaljuje iz enice. Med igranjem se Geraltu počasi povračajo še zadnji koščki njegovega izgubljenega spomina, počasi postaja jasno kdo je Geraltova prava ljubezen Yennefer, odstirajo pa se tudi skrivnosti zloglasnega Wild Hunta (nočni jag?). Informacije lahko tudi tokrat pridobivate med pogovori, nekaj pa jih odkrijete med branjem knjig in zapiskov. Vse skupaj se shranjuje v pregledno knjižnico, ki jo lahko kadarkoli prikličete in si osvežite spomin.

Naloge so spet razdeljene na glavno in pomožno nit ter so večinoma prava poslastica. Pogosto boste morali napeti možgane, saj rešitev nekaterih ni povsem očitna, spet druge boste lahko rešili zgolj, ko boste pridobili dovolj informacij. Nekatere lahko sprožite med pogovori, druge pa se začnejo, ko najdete določen predmet ali kaj preberete. Glavna nit se nekje na tretjini igre razcepi na dva dela, nato pa se spet združi v zadnji tretjini. Čast in slava avtorjem, da so do potankosti izpilili obe poti, saj se ti ni treba odločati med kakovostjo nalog, ki te čakajo, temveč se lahko odločiš po svoji vesti.

Zaključek nalog bo nagrajen z izkušenjskimi točkami, ki se pri določenemu mejniku pretvorijo v talente. Razporeditev slednjih v drugem delu poteka drugače kot v izvirniku, saj so tokrat na voljo štiri drevesa, ki zmanjšujejo svobodo, ki ste jo imeli v predhodniku. Začetne talente lahko porabite zgolj v začetniški veji, kasnejše odločitve pa so odvisne od vašega igralnega sloga. Izbirate lahko med čarovniško, alkimistično in bojevniško vejo. Prva je namenjena izboljšanju vaših znakov, druga lokanju napojev in zadnja boju od blizu z orožji. V vsak predmet v drevesu lahko vložite dva talenta, posebnost pa so sposobnosti, ki se nahajajo na samem koncu izkušenjskega drevesa. V slednje lahko vložite še poseben mutagen, ki trajno izboljša Geraltove lastnosti. Vsako dejanje v drevesu je nepovratno, zato premislite, preden se odločite za nadgradnjo.

Sam boj je v Witcherju 2 doživel nekaj konkretnih sprememb. Najbolj očitno je mečevanje, ki je odpravilo ritmično mahanje iz enice ter različne borilne sloge. Sedaj sta na voljo močan in šibek udarec, ki ju uporabite glede na dano situacijo. Precej več časa je treba posvetiti izmikanju (Preslednica) in blokiranju udarcev (E), še posebej kritični pa so udarci v hrbet, ki povzročijo kar dvojno škodo. Tudi sovražniki niso več šolarčki iz enice, ampak znajo udarce blokirati, s ščiti se postavijo v neprebojno pozo, ter vas napadajo s posebnimi udarci. Z napredovanjem po izkušenjskem drevesu lahko odklenete posebne blokade in povratne udarce ter adrenalin, ki se polni med bojem. Ob napolnjenem adrenalinu lahko Geralt izvede napad, ki hipno ubije enega ali celo več sovražnikov. Dodatna sprememba je zamenjava pomožnih orožij z bombami in metalnimi noži, ki omogočajo napade iz daljave. Boj je zaradi vsega tega precej bolj dinamičen in zahteva več koncentracije, posledično boste na običajni težavnosti umirali precej pogosteje kot v enici.

Vaše preživetvene možnosti si lahko izboljšate s pitjem napojev in seveda z izboljšanjem opreme. Za razliko od predhodnika lahko sedaj Geraltu kadarkoli zamenjate suknjič, hlače, čevlje in rokavice, enako pa lahko storite tudi z meči. Ne le to, nekatero opremo lahko celo nadgradite s posebnimi vstavki, ki vam jo še izboljšajo. Čeprav je dejanje nepovratno, naj vas ga ne bo strah izvesti. Med napredovanjem skozi igro boste namreč tisti, ki radi raziskujete, našli boljšo in boljšo opremo ter seveda še kakovostnejše vstavke.

Za raziskovalce je vsekakor dobro poskrbljeno. Poleg precej izboljšane mape in kompasa je še posebej priročen Geraltov medaljon, ki ob aktivaciji prikaže zanimive točke. Popolnoma predrugačen je tudi inventar, ki je sedaj precej bolj pregleden. Lahko ga filtrirate po različnih kriterijih in celo razvrstite. Velik delež nabranih predmetov ima sedaj določeno maso, nosilnost Geralta pa je omejena. Ko naberete preveč smeti, se pojavi opozorilo, Geralt pa se začne premikati počasneje. V večini primerov se vam ne splača naokoli tovoriti vseh predmetov, saj je njihova prodajna vrednost mizerna, zato priporočam, da odvečne shranite v krčmah ali pa jih enostavno odvržete.

Priprave na boj Geralt tudi tokrat izvaja med meditacijo. Slednja lahko v dvojki poteka kadarkoli, ampak le, če niste sredi bojne vihre. Med meditacijo lahko počiva, vnovči talente ter pripravlja alkimistične zvarke in se naliva z njimi. Nabor napojev se je glede na predhodnik rahlo skrčil (predvsem na račun mutagenov), a za moj slog igranja nisem občutil sprememb.

Nabor sovražnikov je ostal enako pester kot v enici, vsaka vrsta pa ima, poleg običajnih borcev, na voljo tudi močnejše bojevnike. Večji poudarek je tudi na večjih šefovskih nasprotnikih, ki so še posebej trdoživi. Odkrižate se jih lahko le tako, da spoznate njihove šibke točke, ter jih nato mikastite v večminutnih bojih. V nekatere bitke so vključeni tudi dogodki QTE, v katerih morate s pravočasnim pritiskanjem na zaslonu prikazanih tipk ali miškinih gumbov pravočasno izvesti manever ali pa ste sami kaznovani. Izvedba slednjih je dovolj intuitivna, da ni moteča, hkrati pa je njihov delež dovolj majhen, da ne uničijo užitka ob bojevanju. Določeni segmenti igre vam omogočajo tudi, da tiholazite po sencah, onesposobite sovrage kar s pestjo ali pa jih obidete po drugi poti. Zadeva bi lahko bila izvedena še bolje, če bi Geralt imel nek indikator vidnosti (kot je npr. prisoten v Thiefu).

Poleg borbe in klepetov, med katerimi lahko uporabite zastraševanje, prepričevanje ali pa celo znak (Axii), da dosežete svoj cilj, so znova na voljo tudi mini igre. Vrnila sta se poker s kockami in precej bolje izvedeno boksanje, namesto nalivanja z alkoholom pa je na voljo preenostavno polaganje rok. Poslovile so se tudi erotične karte, kar pa še ne pomeni, da je Geralt postal kaj manj pohoten. Spolno občevanje s pripadnicami ženskega spola je tokrat izvedeno kar preko samega grafičnega pogona igre in je (kot v predhodniku) skoraj popolnoma izbirno. Ne rečem, da so izvedene slabo, saj so poligoni na pravih mestih (he he he :), ampak osebno so mi bile kartice precej ljubše in predvsem okusnejše.

Grafična podoba in zvok

Igra teče na povsem novem pogonu, ki se imenuje REDengine. Pri CD Projektu so se modro odločili, da nima smisla nadaljevati razvoja na preobremenjenem Biowarovem pogonu in so ustvarili povsem nov hišni pogon. Praktično vsak vizualni aspekt igre je bil močno izboljšan glede na prvenec, ob tem pa igra še vseeno teče zelo dobro. Močno pohitreno je bilo nalaganje sveta, ki se sedaj izvaja kar med samim igranjem in je precej manj moteče kot v izvirniku. Shranjevanje je hipno in ne moti samega poteka igre.

Ker pogon zmore prebaviti višje število poligonov in teksture višje ločljivosti, so svet in živa bitja precej lepša. NPC-ji ne izgledajo več kot kloni drug drugega, močno izboljšane pa so bile tudi njihove animacije in obrazna mimika. Bolj prefinjena igra svetlobe in senc ter barvitost, poskrbita za precej bolj življenjski videz sveta, kot pa ga je ponujal dokaj spran izvirnik. Priporočam le, da izklopite Bloom, vaše oči vam bodo hvaležne :). Svetlobna leta pred izvirnikom so tudi volumetrični efekti (dim, megla), vremenski pojavi in rastlinstvo. Kot v izvirniku tudi tukaj zgodbo povezujejo sekvence, ki so ustvarjene s pogonom, za odlično vzdušje pa poskrbi srednjeveško obarvana glasbena podlaga.

Hrošči

Zaključek

The Witcher 2: Assasins of Kings EE je gotovo ena izmed najboljših iger igranja vlog zadnjega časa. Razvijalcem je uspelo izboljšati prav vsak element predhodnika. Navdušujejo izjemna zgodba, zanimive naloge, očesu prijazna grafična podoba ter ušesom prijetna glasbena podlaga, vse skupaj pa je zapakirano v skoraj 30 ur igralnega časa. Nimate dosti? Preigrajte kakšno brezplačno modifikacijo ali pa se pomerite v Areni.