Gothic 3

Sistemske zahteve

Minimalne

Windows XP/2000/XP64
1024 MB Ram
Intel Pentium 4/AMD 2 Ghz
Direct3D združljiva grafična s Shader Model 1.4 in 128 MB pomnilnika
4,6GB prostora na disku
DirectX 9.0c
DirectX 8.1 združljiva zvočna kartica

Priporočene

Windows XP/2000/XP64
1536 MB Ram
Intel Pentium 4/AMD CPU 3 Ghz
ATI X1600, Geforce 6800
4,6GB prostora na disku
DirectX 9.0c
DirectX 8.1 združljiva zvočna kartica

Opis

Gothic 3 je igra, ki sem jo že od najave nestrpno pričakoval. Odlična predhodnika, ki pa sta trpela pod številnimi hrošči in počasnim pogonom, sta naravnost klicala po nadaljevanju. Moji upi so bili visoki. Razvijalci so namreč obljubljali ogromen svet, lepo grafiko in napeto zgodbo. Držal sem pesti za optimiziran pogon, za minimalno število hroščev in dobro staro Gothic vzdušje. Grenko sem se nakremžil že ko so prestavili izid. Rekel sem dobro, mogoče celo bolje če igro še bolj optimizirajo, vseeno pa mi je bilo tesno pri srcu, saj to ponavadi ne pomeni nič dobrega.

Strahovi so se povečali, ko je igra izšla in so se pričeli prvi vtisi po forumih. V igri je hroščev mrgolelo, čudež da niso priplezali iz monitorja in požrli igralca. Strojna zahtevnost je bila naravnost nesramno ogromna, da o drugih pomanjkljivostih sploh ne govorimo (v resnici jih bom omenil kasneje :). Sklenil sem, da bom počakal na popravek in moji načrti o tem, da bom igro kupil so že propadli.

Demo, ki sem ga kasneje preizkusil na mojem starem sistemu me je šokiral. Imel sem skoraj izpolnjene sistemske zahteve (poudarek je na skoraj :), ampak igra je bila neigralna. Zatikanje, ki je bilo že prav neznosno in z užitkom sem jo vrgel z diska.

Ko sem kasneje pridobil novo računalo sem upal, da bo situacija precej boljša, saj sem padel skoraj med priporočene zahteve. Pa je bila komaj igralna, tudi na najnižjih nastavitvah, če prav pomislim se delovanje ni kaj prida razlikovalo od starega sistema pa je nov 150% hitrejši. Po nekaj časa tweakanja in nakupu novega SATA diska, se je končno zadeva izboljšala tako da je bila vsaj kolikor toliko igralna. Nesramnega zatikanja se pa še vedno nisem otresel. Bojda je na najhitrejših diskih, ki se dajo dobiti zadeva celo normalno igralna :). Na bajno lepo grafiko sem tako lahko pozabil in sem imel le povprečno, ki pa ni dala bogve kakega dobrega vtisa.

Nalaganje igre traja in traja. Pa ne le na začetku, ampak tudi vsakič ko boste nalagali savegame - tudi quicksave, ki ste ga mogoče shranili pred petimi sekundami. Ne vem koliko se okolica v tistih petih sekundah spremeni, ampak očitno hoče igra nalagati vse znova. Dolžina shranjevanja (tudi hitrega shranjevanja) je naravnost smešna. Vmes lahko skočite na hiter prigrizek, saj vam 30 sekund shranjevanja ne uide. Marsikdo si bo zato redkeje shranjeval, kar pa zna biti kritično v primerih, ko zaradi hrošča crkneš. Ni bilo malokrat, ko sem zaradi tega skoraj zabrisal tipkovnico v ekran.

Glede igranja sem se na začetku še malo lovil. Novost je bila stamina, ki omogoča junaku tek in zna v kritičnih trenutkih hitro zmanjkati. Na inventorij sem se hitro navadil, čeprav mi še vedno ni jasno kako lahko junak s sabo nosi toliko predmetov. Ti se namreč grupirajo in tako boste lahko v inventoriju nosili celo tono predmetov. Ok, meni to ustreza, ker sem pač tak tip, ki pobere vse kar mu pride na pot in pogleda v vsako skrinjo. Nadgrajevanje sposobnosti je klasično in sicer ga opravite pri osebah, ki to znajo. Za vsak višji level namreč dobite učne točke. Precej bolje kot pri Oblivionu, kjer se učiš z uporabo sposobnosti in si lahko nabiješ vse do maksimuma.

Prvi boj, ki sem ga imel me je kar malo šokiral. Z lokom namreč ne morete več streljati kot v predhodnikih - tam si lockal tarčo in si jo lahko zadel tudi, če si gledal v nasprotno smer - ampak morate upoštevati trajektorijo puščic. Pohvalno. Boj z rokovihtečimi krepeli se da po novem podkrepiti s ščitom, ki pa je roko na srce čisto zanič. Junak z njim namreč ne zna skoraj nič. Sicer je res, da se da blokirati nekatere udarce, ampak pogosto blok sploh ne zaleže. Tako se bo zgodilo, da vas popolnoma osnovni sovrag ubije, ker naš "junak" v igri ne zna držati ščita. Nasploh je blokiranje in udarjanje iz zaledja ena velika neumnost. Kmalu vam bo postalo namreč jasno, da je brezglavo udrihanje (Diablo style) in besno pritiskanje miškinega gumbka daleč najboljša taktika. Ne vem zakaj so se trudili vdelovati blokiranje, če pa se da brez njega pobiti celotno mesto orkov. Kasneje dobite možnost vihtenja dveh krepel naenkrat, ki je pa zgolj šminkerski dodatek, saj zgleda da junak tistega v drugi roki sploh ne uporablja. Sicer se z držanjem miškinega gumba da izvesti spiralni napad, ki pa se mu sovragi ponavadi z lahkoto izmaknejo. Eden izmed čisto brezveznih dodatkov je tudi možnost zastrupljenega orožja. Čeprav sem imel kar nekaj časa (15 ur igranja, kar je ogromno) zastrupljeni obe krepeli, sem le enkrat videl, da se bi kateri izmed sovražnikov zastrupil. Pfff. Nasploh si svojih strupov ne boste mogli izdelovati, ker vam hrošč to onemogoča. Hvala PB.

Težavnost je precej manjša kot pri predhodnikih. Tam si krepal pogosteje zaradi težkih sovražnikov, no tu pa krepaš pogosteje zaradi hroščev :). Tako junak včasih na ravnem terenu izgubi na zmožnosti tekanja, čeprav je stamine še dosti. Če je življenja še malo, boste hitro podlegli zaradi takega hroščka. Temu sledi trpeče čakanje, da se igra spet naloži. Edini nasprotniki, ki so vredni pozornosti so magi. Občutljivost na magijo je očitno junakova šibka točka, saj kljub 800 točkam življenja, levelu 60 in moči 310 podleže po treh zadetkih ne glede na to ali te strelja nek lokalni šaman ali mag.

Igra je vsekakor vsaj zanimiva kot stari Gothici. Questi so raznoliki in včasih vam celo ponudijo možnost spremljevalca (imate lahko do dva spremljevalca). Spremljevalci so včasih bolj breme kot korist, saj se zatikajo, se puntajo in nočejo čez kake ovire ali pa se zapletejo v boje, ki bi se jim lahko komot izognili. Nekateri Questi so smešno neumni. Namesto, da bi mi truma upornikov, ki tabori nedaleč od mesta pomagala, ga moram osvoboditi sam. Am ja, saj mi uspe, ampak nelogično je pa vseeno. Če sem že omenil eno frakcijo, naj omenim, da ste na začetku prijatelji s vsemi in kasneje izberete koga imate raje in za koga boste delali več nalog. Dostop do nekaterih področij vam namreč ni dovoljen dokler v mestu ne dosežete določene prepoznavnosti. Seveda pa lahko še vedno uporabite rambo style, uletite v mesto in ga počistite :). Mislim da je bilo čiščenje mest (in ropanje ko je bilo mesto počiščeno :) še najbolj zanimivo v celotni igri.

Kot sem že omenil je pokrajina velika in raznolika. Od ledenih pokrajin na severu, do puščave na jugu. Najbolj dodelana je še srednja pokrajina. Puščava na jugu je dolgočasna, severni Nordmar pa najeda živce, ker sovraga srečate na vsakem vogalu. Ravno zaradi tega sem sklenil, da kljub nekaterim nedokončanim stranskim questom z igranjem zaključim. Bojevanje vsakih pet korakov je začelo namreč najedati, še posebej zaradi bedastega sistema bojevanja.

Konec igre ni omembe vreden, v bistvu je krnekaj in je naperjen tako, da nadaljevanje mora slediti. Če ga bodo naredili enaki razvijalci kot sedaj nam Bog pomagaj. Lahko bi zaposlili, katere izmed fanov, ki pridno klepajo community patche, ki odpravijo hrošče. Slava jim!

Zaključek

Igra se resno spogleduje s prestolom med največjimi razočaranji na igričarskem področju, ki ga še vedno besno drži Duke Nukem For(n)ever :). Razvijalci - sedite, nezadostno ena!