Deus Ex: Human Revolution

Po polomiji imenovani Deus Ex: Invisible War, so pri ION Stormu zaman poskušali rešiti serijo. Založnik Eidos jih je zaradi finančnih težav in bega možganov leta 2005 zaprl, na veliko srečo vseh ljubiteljev serije pa je na njej nekaj let kasneje začel delati novoustanovljen studio Eidos Montreal. Kar malo težko je bilo verjeti, da bi lahko novinci uspešno znova zagnali serijo in dosegli nivo prvega Deus Ex-a, a kjer je volja je tudi pot in tretji del v seriji, Human Revolution, je luč sveta ugledal leta 2011. Leto kasneje sem novo škatelno različico kupil za drobiž (krepko pod 10 €) in ni me razočarala.

Zgodba in igranje

Igra se odvija četrt stoletja pred dogodki iz prvega Deus Ex-a. Igrate Adama Jensena, bivšega specialca, zaposlenega kot varnostnega specialista pri podjetju Sarif Industries, ki se ukvarja z biološkimi vsadki. Tik pred razkritjem nove vrste vsadkov, ki za nemoteno delovanje ne bi potrebovali zdravil, pride do napada na podjetje. V boju z napadalci Adam utrpi življenje ogrožajoče poškodbe, reši ga le takojšnja intervencija direktorja podjetja Davida Sarifa, ki zaukaže, da Adama rešijo s pomočjo vsadkov. Jensen se prebudi kot kiborg, katerega želja je razkriti napadalce in se maščevati za izgubo svojega bivšega dekleta Megan Reed.

Zgodba je zelo zanimiva in, kot je že značilno za serijo, polna teorij zarote in moralnih dilem. Odkrivate jo skozi misije, pogovore in s pomočjo branja tuje e-pošte. Glavne naloge so raztresene po različnih lokacijah, pri prehajanju med njimi pa vam pomaga pilotka Faridah Malik. Za samo koordinacijo in pregled nad nalogami skrbi zajedljivi sistemski inženir Frank Pritchard, ki tu in tam poskrbi za kako duhovito opazko. Tekom igranja boste naleteli tudi na nekaj pogovorov/odločitev, ki imajo nato posledice, ko napredujete v igri. Dobro namazan jezik in pravilna izbira besed vam lahko občasno pomagajo tudi, da neko misijo opravite na popolnoma drugačen način in si tako pohitrite pot do cilja. Stranske misije so izbirne in pogosto vam bodo ponujene na pladnju, kar nekaj pa jih lahko vklopite le z aktivacijo prave osebe.

Human Revolution se je, kar se tiče samega igranja, povrnil nazaj v RPG-jevske vode. Tekom igranja za doseganje ciljev, odkrivanje skrivnih poti, tiholazniško odstranjevanje sovražnikov, uspešno hekanje, ipd., dobivate izkušenjske točke (XP). Določeno število slednjih se nato pretvori v t.i. praxis point ali nadgraditveno točko kot jo bom v nadaljevanju imenoval jaz. Z zbranimi nadgraditvenimi točkami lahko odklenete vsadek ali pa mu izboljšate zmožnost. Na voljo je 21 vsadkov, od katerih so nekateri že aktivirani, ponujajo pa tako izboljšave fizičnega in psihičnega stanja Adama, kot tudi nove sposobnosti. Aktivne sposobnosti morate vklopiti s tipko, za delovanje pa potrebujejo bioenergijo. Slednja se delno samoobnovi, za kaj več pa boste morali pojesti energijske ploščice.

Vsadke je spet priporočljivo izbirati glede na vaš slog igranja. Za razliko od predhodnikov je tiholazniški način v tej igri odkrito favoriziran (kar se tega tiče me je igra spominjala na Splinter Cell), saj lahko s potuhnjenim pospravljanjem sovražnikov dobite bonus izkušenjske točke, v veliko pomoč pa vam bo vsadek za mikastenje. Zelo učinkovita sta tudi puška z uspavalnimi puščicami in elektrošoker, palic v igri pa zanimivo sploh ni. No, tudi za ljubitelje bolj neposrednega pristopa je dobro poskrbljeno, saj je v igri prisotnih kar nekaj smrtonosnih krepel in celo eksplozivni biovsadek. Izbirali boste lahko med številnimi puškami (mitraljezi, šibrenice, ostrostrelska puška), težkimi orožji (granatomet, raketomet, laserska in plazemska puška) ter eksplozivi, ki jih nastavite kot mine ali pa vržete. Veliko pušk lahko modificirate s posebnimi modifikacijskimi paketi, ki jih bodisi najdete ali pa kupite v trgovini.

Nabor nasprotnikov je kar obširen. Večina sovražnikov je človeških, kar nekaj pa je tudi varnostnih robotov, ki se pojavijo, če sprožite alarm, nekateri pa so v območju prisotni že prej. Spet vam bodo sledile varnostne kamere, ne smemo pa pozabiti tudi na strojnice in postavljene mine. Slednje lahko deaktivirate tako, da se jim približate s počasno hojo (držite Ctrl) in nato pritisnete tipko E. Sovražniki so zelo smrtonosni in vas bodo pokosili v hipu, če ne boste previdni. Zdravje se sicer samodejno obnavlja, a ta proces traja kar nekaj časa, zato ne smete biti preveč pogumni.

Kot vi, imajo vsadke tudi človeški nasprotniki, in jih znajo v primerni situaciji tudi vklopiti. Umetna pamet ravna pohvalno tudi, če zazna vas ali pa padlega tovariša, malo manj pa je razveseljivo, da ne ugotovi, da je pravkar iz prostora skrivnostno izginilo deset soborcev :). Enako velja tudi za splošno izposojo (hehe :) predmetov in kreditnih kartic, na katero nobeden ne trzne, čeprav si izposojo opravil pred njegovim nosom. Skrivanje je relativno lahko, saj obstaja na stotine jaškov in ovir, za katere se lahko prihulite in počakate, da panika mine. V pomoč pri tem vam bo tudi pregledni radar nasprotnikov, ki prikazuje njihovo stopnjo razburjenja. Vsake toliko se boste morali boriti tudi proti šefovskim nasprotnikom, kar bo najbrž razočaralo tiste, ki so se osredotočili na tiholazenje, je pa res, da je na mestu boja na razpolago dovolj orožja in municije.

Kar se trgovstva tiče, je Human Revolution naredil velik preskok. V ne ravno izpostavljenih trgovinah lahko namreč tako kupujete kot tudi prodajate predmete, ki jih najdete tekom raziskovanja ali pa poberete s sovražnikov. V posebnih klinikah lahko celo kupite nadgraditvene točke, je pa res, da je teh tako ali tako dovolj in boste proti koncu odklenili skoraj vse sposobnosti. Skrivnosti in alternativnih poti je kar nekaj, zato boste raziskovalci po duši v igri zelo uživali.

Veliko poti je zaklenjenih s kodo ali pa geslom, prav vse pa lahko odklenete s hekanjem (če le imate dovolj nadgrajen vsadek). Slednje poteka v obliki mini igre, v kateri zavzemate vozlišča v navideznem omrežju in poskušate zajeti nadzorno točko, preden vas zazna sistem proti vdoru. Za omrežja z višjo stopnjo varnosti boste poleg dobrega načrtovanja potrebovali tudi nekaj sreče ali pa posebno programsko opremo, ki bodisi začasno blokira odziv sistema na napad ali pa zavzame vozlišče brez sledu. Shekate lahko karkoli, od vrat pa do varnostnih sistemov, zato je priporočljivo, da ne zanemarite vsadkov povezanih z njim. Spodleteli poskus hekanja bo v nekaterih primerih sprožil alarm, zato lahko proces tudi prekinete. Na voljo je omejeno število prekinitev, zato si pred postopkom shranite igro.

Grafična podoba in zvok

Za razliko od predhodnikov, ki sta uporabljala Unrealov pogon podjetja Epic Games, so se pri Eidos Montreal odločili, da bodo uporabili kar hišni pogon imenovan Crystal Engine. Slednjega so razvili pri Crystal Dynamics, uporabljen pa je bil za novejše različice Tomb Raiderjev. Treba je priznati, da je pogon kar se optimiziranosti tiče, naravnost odličen. Nalaganje in shranjevanje potekata izjemno hitro, sprotno nalaganje mape pa je praktično neopazno. Zaradi prilagodljivosti nastavitev boste lahko igrali tekoče tudi na slabših računalnikih. Videz igre je zelo dober (dim, iskre, eksplozivni efekti, teksture, deli okolja frčijo naokoli, itd.), je pa res, da se zdi malo skromen za igro, ki je izšla leta 2011. Poleg precej plastičnih obrazov, me je motila predvsem odsotnost temnih področij, saj so povsod prižgane luči.

Med igranjem boste videli tudi številčne video sekvence, nekatere predizrisane (ne ravno lepe), druge pa ustvarjene s pogonom samim. Fizikalni model je sedaj zelo spodoben, saj se predmeti obnašajo precej bolj realistično kot v predhodnikih. Govorci so svoje delo opravili zelo dobro, všečna pa je tudi glasbena podlaga, ki veliko pripomore k napetem vzdušju.

Hrošči

Zaključek

Z Deus Ex: Human Revolution je serija spet zaživela. Eidos Montreal je uspešno vgradil večino tistih lastnosti, ki so napravile prvi del tako dobrega, ter ga nadgradil z izboljšano grafiko. Igranja je za skoraj dvajset ur, odvisno od izbrane težavnosti, škoda le, da vaše odločitve nimajo vpliva na štiri različne možnosti za konec.