Avtor: Andrej, poslano december 28th, 2010

---

Vsaj tako sem slišal včeraj, ko sem hotel avto prodati. Gre za petvratno Seat Cordobo 1.8 GLX z 66 kW, bencin (poraba na avtocesti 7.5 L/100 km), prevoženih 191000 km, tretji lastnik. Avto ima daljinsko centralno zaklepanje, ABS, airbag, električni pomik sprednjih šip, električni pomik ogledal, priklop za prikolico in strešno okno. Mašina lepo prede, v slabšem stanju pa je karoserija (na njej je nekaj mest, kjer se je že začela kazati rja), zadnji odbijač je poškodovan na dnu pri izpušni cevi, v slabem stanju je izpušni sistem, ki ima konkretno zarjavel prednji izpušni lonec (zadnji je čisto nov) pa tudi en zadnji amortizer ni več najboljši. Vsak dan naredim vsaj 130 km in užitek se je voziti z njim.

Ker sem kupil nov avto, sem namreč hotel starega prodati in tako sem Cordobo peljal oceniti. Sicer sem rekel, da bi za avto imel 400€, ampak sem v resnici pričakoval tam okrog 200€. Prodajalec pa mi je po kratkem pregledu rekel, da je avto za na odpad (rekel je celo, da je avto grd, kar sem mu zameril), tega nihče ne kupuje, da bi veliko vložil, potem bi ga bilo težko prodati. Omenil je še da ga lahko odjavim in ga mi ga on deponira. Tako bom nazaj dobil letno vinjeto in registracijo. Pripomnil sem, da bom potem pa sam poskušal prodati pa je rekel, da če ga bom odjavil, bo težko kdo kupil in bo na koncu pristal kje na divjem odlagališču. Pripomnil sem, da bi ga pa morda prodajal po delih pa je rekel, da dvomi, da bi kdo sploh želel karkoli iz tega avtomobila.

Tukaj sem pričel sumiti, da za tisto pripravljenost pomoči pri deponiranju ni tako nesebična kot se je zdela, zato sem se zahvalil in odšel. Ne vem, morda res tega nihče ne kupuje in sem pa pretirano skeptičen, mogoče pa bi kasneje našel avto na kakem avto.net ali pa vsaj dele z njega. Kdo ve. Ker pa mu ne bi rad napravil krivice pa bom ime in lokacijo zamolčal.

Mimogrede: Cordoba je že rezervirana. Toliko o tem, da je nihče noče …

---

Objavljeno v Zabavno | 2 komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano december 23rd, 2010

---

Morda se iz prejšnjih prispevkov spomnite kako sem se jezil čez zaščite iger, njihovo pakiranje in lastništvo igre? Ja, velike programerske hiše (razen svetlih izjem) reducirajo stroške tako, da igram ne prilagajo več dodane vsebine, pogosto pa omogočajo le t.i. digitalni prenos in za to je treba plačati ogromno.

Upanje vidim v t.i. Indie igrah, ki jih dela eden razvijalec ali pa majhna ekipa v prostem času. Te Indie igre stanejo malo, imajo pa pogosto ogromno vsebine. Eden izmed takih paketov Indie iger je tudi The Humble Indie Bundle. Ta je prinesel revolucionarni pristop: za paket lahko plačate poljubno vsoto, s tem, da je najnižja možna 0,01$. Denar lahko razdelite na poljuben način med avtorje iger, v dobrodelne namene, lahko pa še nagradite tiste, ki so tak paket omogočili. Igre delujejo na Windows/Macu in Linuxu, so popolnoma brez zaščite pred kopiranjem, poleg tega pa jih lahko aktivirate še na Steamu (količina ključev je omejena).Vsi kupci bodo prejemali vse posodobitve iger brezplačno.

Po sijajnem uspehu The Humble Indie Bundle #1, je sedaj na voljo druga različica, ki vsebuje igre: Braid, Cortex Command, Machinarium, Osmos in Revenge of the Titans. Če pa donirate več kot je trenutno povprečje, pa dobite brezplačno še The Humble Indie Bundle #1, ki vsebuje igre: World of Goo, Aquaria, Gish, Lugaru HD, Penumbra Overture in Samorost 2.

Gre za odlične Indie igre (oglejte si ocene po spletnih straneh). Z nakupom pa ubijete dve muhi na en mah: dobite odlične igre (igre lahko tudi pošljete prijatelju/prijateljici kot darilo!) in prispevate v dobrodelne namene. Kaj še čakate? Naročite zdaj. Časa je le še 2 dni!.

Povezava: http://www.humblebundle.com/

P.S: Igre sem kupil tudi jaz

---

Objavljeno v Igre | brez komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano december 6th, 2010

---

Dolgo sem odlašal z objavo tega prispevka, vendar me je tragedija na dolenjski avtocesti, opomnila, da je treba nekaj napisati sedaj, preden se zgodi še nekaj takega.

Približno en mesec se v službo in domov vozim po avtocesti in v tem mesecu sem spoznal, da primitivcev, nestrpnežev in samovšečnežev na naših cestah pač ne manjka. In tudi ženske so med njimi. Odločil sem napraviti seznam stvari, ki se dnevno dogajajo na naših avtocestah in jih (očitno) nihče ne nadzira ter kaznuje, saj je kršilcev ogromno.

Eden izmed večjih težav je gotovo prekomerna hitrost. Ne govorim o tistih, ki peljejo 140 km/h, ampak tisti, ki hitrost nabijejo na 150 km/h in več. Naše ceste zaradi pomanjkanja pasov, ovinkov in ponekod poškodovanosti cestišča, takim hitrostim niso namenjene, ampak eni veselo tiščijo gas do konca. Ko pa prednje plane kak tovornjak, ki prehiteva drug tovornjak, pa zavirajo, bemtijo in trobijo. Kak pa gotovo tudi omoči/napolni hlače

Še posebej kritična je prekomerna hitrost, ko so razmere na cesti slabše. To pomeni, da cesta ni dobro splužena, je ledena ali pa je na cesti megla. V takem primeru že zdrava pamet pove, da je priporočljivo voziti pod 100 km/h, saj nikoli ne veš, kako bodo vozili/odreagirali drugi udeleženci. Tudi če imaš super duper jeep s 4×4 pogonom, voziš drugim udeležencem primerno, razen če ti je to, da prideš točno na sestanek/v službo, vredno več kot pa življenje. Sodeč po trenutnem stanju, življenje/nepoškodovanost velikemu odstotku Slovencev nista vredna piškavega oreha, briga pa jih tudi za soudeležence v cestnem prometu.

Če govorimo o prekomerni hitrosti kot eni skrajnosti, lahko govorimo tudi o premajhni hitrosti. Ta nastopi zaradi številnih vzrokov. Na cesti so lahko ovire, pas se zoža, udeleženci se vključujejo, razmere so slabe itd. Takrat ni nič narobe, če se pelje počasi. Previdnost je pač mati modrosti, vendar pozor: če peljete zelo počasi, vklopite vse štiri smernike, da ste v prometu bolj opazni. Obstajajo pa tudi osebe, ki že ob malo večjem dežju vozijo pod 50 km/h. Takim bi svetoval, da se na avtocesto sploh ne podajo, saj ovirajo vse druge udeležence in pogosto ravno zato nastanejo kolone.

Kolone. Tem bi se lahko marsikdaj izognili, če bi vozniki uporabljali zdravo pamet. Če naletiš na kolono (potencialna prometna nesreča, zaprt pas), ne menjaj pasu, dokler ne vidiš kateri pas je zaprt! Kot ovce brez možganov se namreč nekateri razvrščajo na prehitevalni pas (za brez veze), nato pa se morajo vključiti nazaj. To povzroča še večje kolone in zastoje. Da je princip zadrge velikemu procentu voznikov neznan pa je splošno znano dejstvo.

Ko že govorimo o vključevanju moram omeniti še nenadne menjave smeri, po možnosti brez smernikov. Nekateri pa gredo še v večjo skrajnost in menjajo kar dva pasa naenkrat (iz pospeševalnega na prehitevalnega). Pred leti se je taka avantura enega tovornjakarja zame skoraj slabo končala, saj je iz pasa namenjenega počasnejšim vozilom planil skoraj neposredno na prehitevalni pas, kjer sem bil jaz. Sunkovito sem zaviral in trobil, pravočasno si je premislil in zato do nesreče ni prišlo.
Ne razumem pa tistih, ki vozijo za enim vozilom nekaj časa (na prehitevalnem je prazno) in se odločijo prehitevati ravno takrat, ko se pripelje nekdo na prehitevalnem. Čemu je to potrebno? Ali je težko počakati, da vozilo na prehitevalnem odpelje naprej in šele potem prehitevati? Naj omenim, da sem to opazil, ko je na prehitevalnem bilo le eno vozilo. Nobene kolone. Voznik na voznem pasu pa se je kljub temu vsilil pred njega. Tvegal je trk, prej ko je bila pa cesta prazna, pa ni prehiteval :O

Ob prehitevanju pa ne morem mimo tistih, ki pospešijo, ko vidijo, da jih nekdo prehiteva. Semkaj spadajo tudi tisti, ki prehitevajo tistega, ki jih je prehiteval, češ: „S to kripo me pa že ne boš prehiteval.“ Nato se pomaknejo pred tistega, ki jih je prehiteval in spet zmanjšajo hitrost, da se lahko zadeva začne znova. Ljudje božji, saj nismo v vrtcu! Prehitevalne sage pa še ni konec. Tukaj so tisti, ki prehitevajo tovornjake ali druge, ki vozijo počasneje, s 5 km/h višjo hitrostjo . Najbolj zabavno je tovornjak proti. tovornjak, kjer nihče noče odnehati. Da to traja in traja, verjetno ni potrebno omenjati. Je pa izjemno nevljudno.

Nevljudni so tudi tisti, ki hočejo izsiliti prednost z pobliskavanjem luči (t.i. blendanjem). „Sorči majster, če peljem na prehitevalnem pasu 130 km/h, je moja dobra volja, da te spustim naprej, ker peljati več, nimaš pravice pa pika. Če pa zahtevaš od mene, da se vrinem med dva tovornjaka, ki jih prehitevam, si pa umsko prizadet in na cesto ne sodiš!“ Edina vozila, ki se jim morate umakniti so vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, ostale ignorirajte. To pa seveda ne velja, če vozite počasneje od večine.

„Blendači“ ponavadi ne držijo varnostne razdalje. Da, pri 130 km/h je ogromno varnostnih razdalj okrog 1 m. Sploh ni govora, da bi ob nenadnem zaviranju ne prišlo do trka, zato pamet v roke in povečajte varnostno razdaljo. Četudi ste voznik bolj živčnega tipa, nikakor ne sunkovito zavrite, če vam kdo pobliskava. Trk bo neizogiben, imeli boste časovne in denarne stroške (nenadno zaviranje brez vzroka je prepovedano), lekcije pa se tisti, ki se je zabil v rit tako ali tako ne bo naučil.
Ohranite mirno kri, vklopite svetlobni signal, da voznika opozorite, da naj poveča varnostno razdaljo in se varno vključite na normalni pas. Nikakor se ne vrivajte med vozila (to ljudje pogosto počnejo) in nikakor ne izzivajte. Ko se varno vključite na vozni pas, izklopite meglenke, prehitevalcu pa z zvočnim ali svetlobnim signalom nakažite, da je idiot.

Če smo že pri meglenkah, opažam, da ima veliko Slovencev meglo v glavi. Meglenke imajo vklopljene namreč neprestano, kar zna biti hudo moteče. Verjamem, da obstaja določen delež voznikov, ki meglenk ne znajo izklopiti, ampak če je ta številka 10%, bi se resno zamislil, kakšne ljudi komisije na izpitih sploh spuščajo skozi sito. Okrog 10 odstotkov vozil z meglenkami sem namreč opazil, ko sem enkrat nedolgo nazaj kot sopotnik opazoval vozila na nasprotnem pasu.

Za konec pa morda še graja tistim, ki zavirajo na voznem pasu pred izvozom in tistim, ki se na vozni pas vključujejo s premajhno hitrostjo. Zaviralni in pospeševalni pas sta dovolj dolga, da se da normalno pospešiti oz. zavreti že tam!

Tako. Prispevek je dolg, tisti, ki zvesto kršijo predpise ga tako ali tako ne bodo upoštevali. Njih bo spametovala le kazen, upam le, da ne v obliki invalidskega vozička ali krste.

Mimogrede: oglejte si še drugi del.

---

Objavljeno v Kritike | 1 komentar » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano november 27th, 2010

---

Priznam, da me je sneg včeraj rahlo presenetil. Ker ne spremljam vremenske napovedi, namreč nisem obul zimske obutve. Preden sem prišel do avtomobila, sem imel v čevljih poplave. Ko sem prispel do avta, me je čakal nov šok. Pozabil sem prižgane luči. Gorele so 10 ur, ampak avto je na srečo kljub temu vžgal. Na avtomobilu je bilo 15 cm snega, zato me je čakalo mukotrpno čiščenje, a tu sem bil bolje pripravljen. V prtljažniku sem imel smučarske rokavice in metlico, zato je šlo kar hitro. Večji problem je bil, ker je sneg padal konstantno in je očiščene predele takoj spet prekril.
Ko sem ga približno očistil, sem se odpravil na pot. Čeprav sem bil prepričan, da so zimske gume dovolj za varno vožnjo, mi je že na parkirišču odneslo rit avtomobila, zato sem sklenil, da po avtocesti ne bom peljal več kot 70.

Vožnja, ki ponavadi traja 30 minut, se je zavlekla na 2 uri. Peljal sem 60, ker so razmere na avtocesti bile nepredvidljive, nekaj drugih ravno tako. Previdnost se je splačala, saj se je na enem odseku na cesti nenadoma pojavila večja gmota zmrznjenega snega in počasni hitrosti se moram zahvaliti, da sem jo obšel in nisem izgubil nadzora nad vozilom. Večina je bila na prehitevalnem pasu in peljala 80, morda celo 100. Tudi tovornjakarji so veselo prehitevali. Na enem izmed klancev je pred nami šel plug pa smo se peljali ~20 km/h, pogosto stali. Kolona je bila orjaška. Prehiteval sem večinoma v predorih, kjer je bilo najvarneje, včasih pa tudi izven. Ker je vsaka menjava pasu predstavljala varnostno tveganje pa sem to storil le parkrat. Okrog 10 km pa sem se peljal v koloni 40 km/h.

Cesta je bila obupno splužena, morda bi celo rekel, da ni bila. Bilo je dvoje kolesnic, na sredini pa debelejša plast snega, zaradi katere je marsikoga zaneslo. Kljub obupnim voznim razmeram so se našli idioti (bralcem se opravičujem, ampak primernejše besede ne najdem), ki so vozili 1 m za predhodnikom, dirkali in menjali pasove kot po tekočem traku, posiljevali z dolgimi lučmi in podobno. Glede na vozno kulturo pri nas, to sploh ni nič novega, je pa vendar zaskrbljujoče. Bilo je tudi nekaj nesreč, ki pa niso motile prometa. Domov sem prispel srečno, čeprav sem imel ledene noge. Bolezen pričakujem kmalu …

Dodatek: glede na napisano v prejšnjem odstavku, to verižno trčenje ni nič čudnega. Čudno je, da se ni dogodilo včeraj.

---

Objavljeno v Kritike | brez komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano november 9th, 2010

---

Da bo lastnikom televizorjev, ki za sprejem TV signala uporabljajo klasično anteno, kmalu odklenkalo, čivkajo že vrabci dalj časa. Razne reklame opozarjajo na mrk, ki se bo dogodil, ko bo na voljo le še digitalni signal. Digitalno. To mora biti kul in super, pa je res?

Največ so nasankali tisti, ki so ob govoricah, da bo kmalu digitalna televizija edina možnost, kupili televizijski sprejemnik, ki podpira MPEG-2, MPEG-4 pa ne. Taki uporabniki lahko uživajo le v tujih kanalih, ki so zaenkrat še na MPEG-2, pri domačih pa se lahko obrišejo pod nosom. Podobno zlo je udarilo tudi po tistih, ki so kupili pretvornik, ki podpira zgolj MPEG-2. Da država ni prepovedala prodaje MPEG-2 sprejemnikov, je enostavno nedopustno.

Kvaliteta slike je dobra. Zrnatosti več ni, ampak slab signal se kaže v zatikanju slike. Če je bila pri analognem signalu, slika še gledljiva, če je bil ta slab, to za digitalni signal ne drži več. Mislim, da je jasno, da so digitalni signal uvedli tisti, ki imajo jakost in kakovost signala na 100%, doma imajo TV sprejemnike orjaških dimenzij, za ostale pa se jim po domače …

Z digitalnim signalom pride tudi HD-vsebina. Ker pa si HD vsak razlaga po svoje, boste na nekaterih kanalih gledali črn rob, drugje pa bo slika raztegnjena čez vse meje. Če mislite, da boste z HD televizijskim sprejemnikom gledali vse filme in oddaje v pravi ločljivosti, se bridko motite. Nakup digitalnega sprejemnika za tiste, ki imajo še klasičen TV sprejemnik, običajnih proporcev, pa je pravzaprav nesmiseln.

Kaj prinaša digitalna televizija? Eno orjaško zmešnjavo, ki se bo vlekla še par let, nato pa “jovo na novo”, ker bo treba spet menjati standard. Bravo. Televizijci se res trudijo, da jih nihče ne bi gledal.

Sam zaenkrat še vklopim moj prastari ČB TV sprejemnik (s 60 cm diagonalo, ročnim iskanjem kanalov in ročnim prestavljanjem) in uživam v jasni sliki. V TV imam vklopljen le 1 m navadnega kabla, pa je slika boljša kot pa na tistem priklopljenim na anteno. Ko bo pa signal mrknil, bom pač nehal gledati televizijo. Saj je tako ali tako dovolj materiala na spletu.

---

Objavljeno v Kritike, Nostalgija | brez komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano november 2nd, 2010

---

V današnjih časih vsi založniki stremijo po tem, da bi čimveč zaslužili. Časi ogromnih kartonastih škatel, kjer je bila igri pridana nemalokatera malenkost so pač mimo. Povprečna škatla je plastik-fantastik, vsebuje mizerni priročnik, včasih pa še tega ne. Žalostno. In take igre stanejo tudi 50 €. Danes sem pa dobil igro kot se šika po izjemni ceni. Gre za igro The Witcher, igro igranja vlog, ki je izšla že leta 2007. Za borih 8 € sem namreč dobil pločevinasto škatlo z igro, v njej namestitveni DVD, DVD z “Making of” filmčki in CD z soundtrackom, priložen pa je še kar zajeten priročnik. S spleta pa si pravkar vlečem 2 GB veliko datoteko s popravki, novimi misijami, izboljšavami, novimi animacijami in še marsičim. In vse to je brezplačno, tudi za tiste, ki niso kupili Enhanced Edition različice (v to so vložili kar milijon dolarjev). Poleg tega pa sem dobil še odlično igro, čaka pa me najbrž 100 ur igranja (povprečne enoigralske igre imajo do 10 ur igranja). Vsekakor odličen nakup.

P.S: pozabil sem omeniti, ampak igra z zadnjim popravkom popolnoma odstrani vso zaščito proti kopiranju!

---

Objavljeno v Igre | brez komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano oktober 31st, 2010

---

V torek zvečer sem v eni izmed slovenskih spletnih trgovin (katere ime bom iz obzirnosti zamolčal, saj sem z njihovimi storitvami zadovoljen), naročil dvoje spominskih kartic. Obvestilo o prispeli pošti sem prejel v četrtek in ker pošta ni daleč, sem se tja odpravil kar peš. Pričakoval sem, da bom kartici dobil v oblazinjeni kuverti, zato s sabo nisem vzel nahrbtnika. Na pošti me je šokiralo, saj sem dobil kartonasto škatlo (š x d x v) 25,5 cm x 30 cm x 11 cm. V njej se je nahajal velik kos pene in seveda škatlici s karticama, dimenzij 10 cm x 11,5 cm x 3 mm. Volumsko razmerje: 34,5 mL: 8,41500 L = 1: 244. Takoj sem se spomnil objave: Embalaža naš vsakdan. Še slika:

---

Objavljeno v Kritike | brez komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano september 23rd, 2010

---

Danes sem igral Gothic 4: Arcania Demo in v 20 minutah igranja sem naletel na številne napakice.
Mogoče gre za featurje, ampak presodite sami. Pojavijo se v naslednjem redu:

Lebdeče ovce: pomotoma sem ubil ovco, padla je v morje, ampak potem spet prilebdela v zrak (mogoče, da me prestraši )
Lebdenje: Bolje kot David Copperfield
Kovinar: Predmeti se pojavijo od nikoder, zdi se pa tudi, da daje žarečo palico v žep
Nevidne stene: Verjetno, ker je demo
Vrtiljak: zakaj ne more uporabiti soda iz tega položaja in zakaj mora obkrožiti sod, da se umije?

Zapomnite si, da je to le Demo, zato lahko še marsikaj popravijo.

Igro sem igral na Athlon X2 4850e, 2GB RAM in HD 4670 , FPS so nizki, celo na srednjih nastavitvah (morda bi bilo potrebno zmanjšati ločljivost). Video sem posnel z Wegame, zvok je grozen. Uredil sem ga v Openshotu v 5 minutah.

---

Objavljeno v Kritike, Zabavno | brez komentarjev » | Deli:

Avtor: Vesna, poslano september 16th, 2010

---

V zadnjem času v medijih močno odmeva osnutek zakona o medijih, še posebej 70. člen le-tega, ki pravi, da mora biti najmanj 15 % vse predvajane glasbe v času med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa slovenska glasba oz. glasbena produkcija slovenskih ustvarjalec in poustvarjalcev. Glasbeniki pravijo, da je taka kvota prenizka, lastniki radijskih postaj pa, da zakon posega v njihovo avtonomijo.
Sama sem zagovornica slovenske glasbe in imam doma kar nekaj kupljenih CD-jev slovenskih izvajalcev. Zdi se mi, da je slovenske glasbe na slovenskih radijskih postajah absolutno premalo. Nekaj časa sem poslušala Val 202 in sem bila z glasbenim izborom zadovoljna, motilo pa me je preveč pogovornih oddaj (če se učim ob prižganem radiu in je na sporedu pogovorna oddaja me to precej dekoncentrira). Komercialnih glasbenih postaj pa ne prenesem, ker stalno ponavljajo eno in iste komade, poleg tega pa tudi moderatorji ne povejo nič pametnega in kar naprej govorijo o njihovi trenutni akciji, ker lahko osvojite 1000 ali 10000 € ali pa kar avto. Če sem slučajno imela, kdaj radio prižgan cel dan, sem lahko kakšen komad, seveda tuji, slišala tudi petkrat v enem dnevu. Res mi ni jasno, kako ljudje zdržijo poslušati eno komercialno radijsko postajo več kot en teden. Je pa res, da nič ne pridobiš, če namesto Radia Center nastaviš npr. Radio 1. Poslušanje komercialnih glasbenih postaj mi je v užitek le ponoči, ko predvajajo le slovensko glasbo (da tako zadostijo trenutno veljavnemu zakonu) in ko moderatorji molčijo.
Moti me, da tisti, ki nasprotujejo kvotam, pravijo, da Slovenci nimamo dovolj kvalitetne glasbe in ob tem omenjajo razne kvazi pevce in pevke, ki si ne zaslužijo, da bi jih sploh omenila. Ja, Slovenci imamo glasbenike, ki pišejo dobro glasbo, vendar ker se ne pojavljajo v rumenih medijih, sploh ne vemo, da so tu. Glasbeni uredniki bi se morali potrudili in najti kvalitetno slovensko glasbo. Sicer pa tudi tuja glasba, ki jo tako na veliko predvajajo in zagovarjajo pogosto ni nič bolj kvalitetna. Če lahko en komad od npr. Lady Ga Ga zavrtijo petkrat na dan, zakaj ne bi enega slovenskega zavrteli tolikokrat, če so preveč leni, da bi poiskali še kaj drugega slovenskega. Na komercialnih radijih lahko sicer tudi čez dan slišimo kakšen slovenski komad, ki bo najverjetneje od Vlada Kreslina, Neishe, Siddharte ali Dan D. Izgovori, da si poslušalci želijo tako glasbo so privlečeni za lase, ker glasbeni uredniki ostale slovenske glasbe poslušalcem sploh ne predstavijo, zato je ti ne poznajo in si tako težko želijo slišati še kakšnega drugega izvajalca. Nimam pa nič proti prej naštetim izvajalcem, jim celo rada prisluhnem, želela bi se le slišati še kakšne druge.
Strinjam se s tem, da bi morala kvota veljati v dnevnem času, da se slovenska glasba ne bi vrtela le ponoči, vendar se mi zdi 15 % premalo. Še boljše pa bi bilo, če bi bili glasbeni uredniki dovolj narodno zavedni in bi podpirali slovensko glasbo, tako da kvote sploh ne bi bile potrebne.

---

Objavljeno v Glasba | 4 komentarjev » | Deli:

Avtor: Andrej, poslano september 16th, 2010

---

Ker v tem obdobju nimam odvečnega časa, je tudi objavljanje na blogu bolj uborno. Da bi blog spet zadihal, sem na dan privlekel prastari dogovor s kolegico s katero sva se domenila, da bo tu pa tam tudi ona kaj napisala. Prispevki, ki jih bo objavila so plod njenega mnenja, ne bom jih spreminjal (razen kake tehnične zadeve) in upam, da se bo obneslo.

---

Objavljeno v Blog | brez komentarjev » | Deli: