Microsoftovo Browser Choice okno

Eden izmed brskalnikov, ki je prišel med najbolj razširjenih 12, ki so na voljo, in za katerega bi bilo bolje, da bi ponudili stran kar v angleščini, je tudi Maxthon. Maxthon je bil popularen v časih Internet Explorerja 6, ki ga je nadgradil s celim kupom novosti kot so: zavihki, podpora blokiranja reklam, teme itd.

To kar so pripravili pri Maxthonu, je namreč žalostno in smešno obenem. Žalostno, ker niso našli prostovoljca, ki bi to prevedel malo bolje in smešno, ker so nekatere stvari prevedene dobesedno (hotkey -> vroči ključ, skins and plugins -> kože in zamaški ). Izgleda kot, da so vrgli angleščino v spletni prevajalnik in potem besede, ki so ostale angleške, prevedli v enega izmed jezikov naših južnih sosedov. Prilagam dva posnetka zaslona obupne spletne strani:

in povezavo: http://www.maxthon.com/win-europe/slovenian/. Smeh zagotovljen

Mediji so virus označili kot najhujši dosedaj (okužil je 13 milijonov računalnikov), vendar takšnega obsega gotovo ne bi mogel pridobiti, če bi bili uporabniki spleta brskali bolj odgovorno. Že leta 2006 sem opisal kako brskati varneje, zato si članek o Računalniških virusih obvezno poglejte.

V primeru Mariposa botneta so na < href="http://globus.jutarnji.hr/svijet/potraga-za-hakerima-koji-su-zarazili-sad">nekaterih tujih straneh na plano pricurljale identitete domnevnega pisca in njegove domnevne sokrivke, da o “zasebnih detektivih” na naših forumih ne govorim. Kdo je razkril identiteto ne vem, vendar se bi mi zdelo pravično, da bi ju omenjali le z kraticama, dokler nista pravnomočno obsojena. Šlo naj bi za mojega bivšega sosošolca in sosošolko, vendar sem, dokler jima krivda ni dokazana, seveda prepričan v njuno nedolžnost.

//dodatek: Na podlagi prej omenjenih strani pa so ju izpostavili tudi na 24ur. Bravo, 24kur! Vaš vir je internetna stran? Naslednjič v novicah objavite, da so nekje v Sloveniji videli UFO. Aja, ste že… XD

Posnel sem ga v brezplačnem programu za zajem videa iz iger: Wegame, uredil in kompresiral pa v VirtualDub. Da sem ugotovil pravilne nastavitve, ki jih je Youtube pravilno prepoznal, sem porabil skoraj cel dan, saj x264 nikakor ni hotel delovati. Video sem ukrotil šele s pomočjo Xvid kodeka.

V tokratnem prispevku se bom osredotočil le na igre. Odnos založnikov do igralcev iger se s vsakim letom slabša. Namesto, da bi jim ponudili nepozabno igralno izkušnjo, igre dražijo in v njih vgrajujejo zaščite, ki prizadenejo le tiste, ki so bili dovolj neumni in so kupili original. Pa pričnimo s serijo najbolj škandaloznih zaščit.

SecuROM
Ob gledanju predoglednih filmčkov (trailerjev) za igro Spore, so se vsem cedile sline. Izgledala je namreč fantastična in zanimiva, a so tisti, ki so jo kupili, kmalu ugotovili, da so se hudo opekli. Igro so lahko namestili le trikrat, preden so jo lahko vrgli v smetnjak. Težava je bila v aktivaciji (SecuROM), ki je morala biti opravljena preko spleta. V nekaj dneh po izidu igre je 2016 od 2216 besnih kupcev na Amazonu igro ocenilo z enico (trenutno pa je 2658 ocen od 3304, enica). Vloženih je bilo več tožb, pri EA pa so povečali število avtorizacij na 5 in omogočili deavtorizacijo, ki pa za lastnike Macov ni na voljo.
Igra je bila uspešno spiratizirana že pred uradnim izidom, lastniki piratskih kopij so jo lahko igrali neomejeno.

Podobne zgodbe za sabo nosita tudi Bioshock, kjer so na začetku dovolili le dve aktivaciji, preden ste morali poklicati založnika, da odklene več aktivacij in Mass Effect, ki se je na začetku deaktiviral vsakih 10 dni, preden so po pritožbah deaktivacijo umaknili in postavili le omejeno število aktivacij, ki pa jih ni bilo mogoče mogoče reaktivirati z odstranitvijo programa.

StarForce
Ob namestitvi iger, ki so uporabljale StarForce so se namestili še gonilniki, ki so po mnenju nekaterih povzročali upočasnitve sistema, nestabilnost sistema, lahko so preprečevali namestitve določenih programov ali predvajanje CDjev, s svojim vplivom na CD/DVD enote pa so lahko le-te tudi trajno poškodovali. To pa ni edina težava StarForce-a, ob odstranitvi igre se gonilniki v večini primerov ne odstranijo in tako nadaljujejo s povzročanjem škode na vašem računalniku. Zaradi teh težav so se nekateri založniki že odločili, da StarForce-a ne bodo več uporabljali. V svoji izjavi pa so predstavniki podjetja, ki je zaščito razvilo, zapisali, da svetujejo založnikom, da po preteku določenega časa izdajo popravek, ki zaščito odstrani, da bi tako kupci, ki so legalno kupili igro, le-to lahko igrali brez težav.
Ker tečejo gonilniki na tako visokem nivoju (ring 0) in lahko kateremukoli procesu nastavijo enak nivo, je možno preko hipotetične varnostne luknje v gonilnikih, ki jo izkoristi škodljiv program, popolnoma prevzeti in onesposobiti računalnik.

Stalna povezava na splet
Čeprav so širokopasovne povezave na splet nekaj običajnega, gre pri stalni povezavi na splet pri igranju enoigralskih iger za grobo kršenje zasebnosti kupca igre. Med povezavo lahko namreč založniki kupcu servirajo reklame (poleg profita, ki ga je založnik dobil od njegovega nakupa, ima založnik profit še od prikazovanja reklam, kar je ob visokih cenah iger povsem nerazumljiva poteza) ali pa za njim vohunijo. Taka zaščita pa omejuje tudi uporabnikovo svobodo. Če ste prej lahko enoigralske igre igrali na prenosniku kjerkoli, boste morali sedaj tičati nekje, kjer je dober signal ali pa ne boste mogli igrati.

Najprej je svet z najavo šokiral Ubisoft, ki naj bi tak DRM uporabil v Assasins Creed 2. Med igranjem iger je internetna povezava obvezna, če se povezava vmes prekine, se igra zapre in izgubite vse, kar ste naredili od zadnje shranjene igre. Kmalu po izidu so nanje letele številne pritožbe, tudi iz ameriške vojske, kjer te igre niso mogli igrati v misijah v manj razvitih območjih. Ubisoft je izdal popravek v katerem zaščite ni odstranil, je pa omogočil nadaljevanje igre točno od tam, kjer ste končali. 7. marca 2010 so Ubisoftovi strežniki postali nedosegljivi za cel dan, kar je pomenilo, da nihče na svetu ni mogel tisti dan igrati legalno kupljene igre. Od takrat so strežniki padli še večkrat in kupci so spet potegnili kratko.

Kot posmeh Ubisoftu, ki je zaščito označil kot nezlomljivo, je piratska verzija brez zaščite izšla na isti dan kot originalna igra.

Podobno kot v prej opisanih primerih, so tudi tukaj besni kupci, pričeli z podeljevanjem enic na Amazonu. Trenutno ima PC verzija igre na vseh Amazon straneh, ki sem si jih ogledal (.com, .de, .co.uk) oceno zelo blizu 1/5.

Command and Conquer 4 je izšel pred kratkim in že so uspeli pridobiti cel kup negativnih komentarjev na račun zaščite. Tudi pri tej igri morate biti med igranjem neprestano priklopljeni na splet. Na Amazon.co.uk so recimo začeli vse negativne komentarje cenzurirati, kar zame osebno pomeni kršitev svobode govora. Niso pa le kupci tisti, ki so se pritožili, tokrat so ujezili tudi ocenjevalce na straneh z visoko težo 1UP.com, Eurogamer, GamePro in GameSpot. Z drastično spremembo gameplaya in popolnoma nepotrebno zaščito so pri EA uničili odlično serijo, katere korenine segajo daleč nazaj v leto 1995.

Sem lastnik ali ne?

Eno izmed najbolj kontroverznih dejstev pri igrah, ki jih kupujete, je, da jih v resnici ne kupite in niso vaša last, ampak kupite pravico, da igro igrate. To pomeni, da je edina pravica, ki jo imate igranje igre, ne smete pa je prodati naprej. Na srečo se da pri fizičnih kopijah to prepreko zaobiti, drugače pa je pri digitalno distribuiranih igrah.

Tukaj seveda ne morem mimo Valvovega Steama , ki prepoveduje prodajo igre ali računa. Če vas zasačijo, da ste račun prodali, vam ga lahko zaprejo in tako kupec izgubi pravico do dostopa in do vseh iger.
Ob vedno več igrah ima kupec občutek, da si je igro le sposodil. Očitno je cilj vseh založnikov, da vam igro prodajajo na (pre)drage obroke. Krvosesi pri EA celo razmišljajo o tem, da bi pričeli zaračunavati demo igre, kar pa je kaplja čez rob.

Bojkot?

Kje je še meja do katere se dajo kupci izkoriščati? Založniki pač tipajo in preizkušajo živce poštenih kupcev. Ena izmed rešitev bi bila morda bojkot vseh novih iger z nasilnimi zaščitami. Da se razumemo: bojkot igre ne pomeni to, da igro raje potegnete s spleta kot pa jo kupite. Bojkot igre pomeni, da je sploh ne igrate. Bi tak bojkot pomagal, da bi končno spet dobivali kvalitetnejše igre, brez hinavskih zaščit? No, jaz se tega zvesto držim in iger z invazivnim DRMjem ne kupujem. Ponavadi je potrebno počakati nekaj let, in preko resellerjev se dobi igro s vsemi patchi in večinoma brez bednih zaščit (DRM).

Knjiga je namenjena začetnikom v svetu Linuxa, ki jih Linux sicer mika, a si ga ne upajo preizkusiti. Razdeljena je na več poglavij skozi katera se bralci spoznajo z osnovnimi nastavitvami sistema, delom z datotekami, uporabo multimedije in igrami, povezovanjem v splet in uporaba programov za medsebojno komuniciranje poganjanjem Windows aplikacij znotraj Linux sistemov in še marsičem. Podrobneje je obdelana najnovejša različica brezplačnega Ubuntu Linuxa: Lucid Lynx.

Brezplačno jo lahko z prenesete z avtorjeve spletne strani, ne pozabite pa obiskati tudi Ubuntu.si spletne skupnosti.

Če je bilo v avdicijah še veliko neprečiščenih kandidatov, je polfinalni izbor res postregel z večino dobrih. Mislim, da je žirija svoje delo opravila dovolj dobro in spustila naprej v večini prave kandidate. Finalni izbor je bil ravno tako zanimiv. Osebno sem navijal za Majo Keuc in Sanjo Poljšak Pesan in to zato ker sta po mojem mnenju imeli tisto kar bi morala oddaja iskati. Prva je izkazala izjemne pevske sposobnosti, iz izrazov na njenem obrazu pa sem tudi predvidel, da ji je pravzaprav tak “big-deal” kot ga delajo iz te oddaje, odveč. To mi je bilo všeč. Po drugi strani pa je Sanja pokazala neverjetno nadarjenost in odlično odpela, brez da bi svoje pevske sposobnosti urila pri profesionalnih učiteljih solo petja.

Presenetil me je končni rezultat, sicer sem pričakoval, da bo največ glasov dobila Lina (ki je mimogrede odpela zelo dobro, njen nastop pa je bil nad mojimi pričakovanji), nisem pa pričakoval, da bo druga Maja. Drugo mesto bi namreč pripisal skupini Maestro, katerih nastop je bil izjemno gledljiv po odzivu gledalcev pa je izgledalo, da so nesporni favoriti.

Seveda ne morem brez kritik. Najprej menim, da bi bilo potrebno bolj omejiti izbore. Nekdo, ki se z neko panogo profesionalno ukvarja vsak teden po X ur pač ne sodi na tak šov in je nepravična konkurenca, ampak na srečo se je pokazalo, da se da priti naprej tudi če nisi profesionalec (Tina Drole, Sanja Poljšak Pesan).
Druga kritika leti na mlajše udeležence. Ne morem verjeti, da ni starostne omejitve pri takih šovih. Ne zdi se mi prav, da je zmagala Lina, saj je še premlada za karkoli. Saj še osnovne šole nima dokončane. Pela je sicer dobro, obnašala in govorila je neverjetno odraslo, ampak to je 7-let stara deklica!!! Veliko bolj pravično naložen denar bi bil recimo, če bi zmagala Maja. Mogoče bi ji ravno ta znesek pomenil odskočno desko s katero bi se hitreje približala svojemu cilju. Čeprav navsezadnje denar tako ali tako ni pomemben, večja je medijska pozornost, ki so jo vsi polfinalisti in finalisti tako že dosegli, upam, da jo bodo (vsaj nekateri) znali izkoristiti.
Tretja kritika leti na komisijo. Motilo me je, da so neprestano mlatili eno in isto, pri nekaterih udeležencih pa so pokazali premalo ostrosti. Edina izjema je Branko Čakarmiš, ki sem ga že v prvi objavi izpostavil kot najboljšega člana žirije in je v večini primerov presenetil z izvirnim in dobrim komentrajem. Motile so me tudi izjave Lucienne Lončina, ob katerih se je včasih zdelo kot da hoče reči: “Ne morem verjeti, da je v taki zahojeni balkanski deželi, sploh kdo talentiran.”
Četrta leti na glasovanje, ki ne bi moglo biti bolj kapitalistično naravnano. Glasovalo se je lahko namreč cel teden, zato je zapiranje glasovalnih linij med šovom meni osebno izpadlo kot slaba šala.

Seveda pa ne bom kritiziral le šova, ampak tudi številne “profesionalne kritike”, ki imajo izredno izurjeno oko za talente, ki bi znali vse zapeti/zaplesati/narediti bolje in so oh in sploh, vsi sodelujoči pa fušajo in so na sploh bedni. Tem, ki so jih splet in forumi polni, bi povedal, da naj pokukajo iz njihove fantazijske deželice, v kateri so se sami oklicali kot kralje, v resnično življenje. Najlažje je kritizirati (saj je to naš nacionalni šport), ko pa je potrebno kaj narediti pa se vsi poskrijejo.

Vsem, ki so pa na odrih pripravili kvaliteten in gledljiv nastop, pa bi še enkrat čestital. Naslednje leto upam, da bomo videli nove talente in še zabavnejše oddaje.

Dogodek reklamirajo že dlje časa. Pločnike in fasade so preplavili napisi: Malo delo – velika p****rija, Malo delo – veliko sranje in podobno. Plod „slovenskih intelektualcev“ so torej vulgarizmi, ki so nadvse primitivni in neprimerni za javne površine. Na Jankovičevem mestu bi naročil čiščenje, račun pa izstavil ŠOSu. Nič manj moteče niso nalepke in posterji, ki jih mrgoli.

Sam sicer zakona ne odobravam, ker bi se marsikaj dalo napraviti drugače, ampak način kako hočejo ŠOS&Co. zatreti zakon in ga predstaviti v najslabši možni luči, mi gre na živce. Gre za navadno zavajanje. Spet jokajo glede minimalnih stroškov za življenje (kako pa preživijo delavci z minimalno plačo, ki morajo po možnosti vzdrževati celotno družino in nimajo nič ugodnosti ala boni, štud. dom, cenejša karta?), o tem da si bodo z nezaposlenimi in upokojenci delili delo (ja, tisti, ki bodo protestirali bodo študenti še vsaj 10 let, zato je njihova skrb upravičena), da je delo omejeno na 14 ur tedensko (ja, saj res, obiskovati faks je tako ali tako brez veze, zato lahko komot delaš 40 ur, izpite pa prepišeš od marljivih bedakov, ki ti pustijo prepisovati „kolegov“)

Ivan Svetlik je raznoraznim izkoriščevalcem statusa stopil na rep, sedaj pa cvilijo. In če jim boste nasedli, boste kot izkoriščevalci označeni tudi vi. Le zakaj bi podpirali take lopove, zaradi katerih dobivamo take zakone. Tako je, če še kdo ni spregledal, zaradi peščice izkoriščevalcev, bomo nasrkali vsi! Namesto, da jih podprete in se udeležite protesta, napravite protest proti njim. Izkoriščevalci se vpisujejo na fakultete, koristijo status in mastno služijo. Drugim, ki bi radi študirali pa kradejo mesta in dražijo študij.

Lahko navedem en primer, da lahko uspešno potrdim, da gre organizatorjem protesta le za „lastno rit“. Sedaj so glasni, ko pa se je spremenil zakon o Zoisovih štipendijah, ki je zvišal povprečje potrebno za ohranitev štipendije in tako postavil študente naravoslovnih smeri v izjemno nepravičen položaj, ni nihče organiziral protestov. Žalost!

Boste podprli take ljudi? Jaz jih ne bom!

viri: [1] [2] [3]

Kubuntu AMD64 Desktop CD .iso, cena 0€
Dostop do interneta v študentskem domu: cena 1€
Hitrost prenosa z Arnes strežnika: neprecenljivo