Največ so nasankali tisti, ki so ob govoricah, da bo kmalu digitalna televizija edina možnost, kupili televizijski sprejemnik, ki podpira MPEG-2, MPEG-4 pa ne. Taki uporabniki lahko uživajo le v tujih kanalih, ki so zaenkrat še na MPEG-2, pri domačih pa se lahko obrišejo pod nosom. Podobno zlo je udarilo tudi po tistih, ki so kupili pretvornik, ki podpira zgolj MPEG-2. Da država ni prepovedala prodaje MPEG-2 sprejemnikov, je enostavno nedopustno.

Kvaliteta slike je dobra. Zrnatosti več ni, ampak slab signal se kaže v zatikanju slike. Če je bila pri analognem signalu, slika še gledljiva, če je bil ta slab, to za digitalni signal ne drži več. Mislim, da je jasno, da so digitalni signal uvedli tisti, ki imajo jakost in kakovost signala na 100%, doma imajo TV sprejemnike orjaških dimenzij, za ostale pa se jim po domače …

Z digitalnim signalom pride tudi HD-vsebina. Ker pa si HD vsak razlaga po svoje, boste na nekaterih kanalih gledali črn rob, drugje pa bo slika raztegnjena čez vse meje. Če mislite, da boste z HD televizijskim sprejemnikom gledali vse filme in oddaje v pravi ločljivosti, se bridko motite. Nakup digitalnega sprejemnika za tiste, ki imajo še klasičen TV sprejemnik, običajnih proporcev, pa je pravzaprav nesmiseln.

Kaj prinaša digitalna televizija? Eno orjaško zmešnjavo, ki se bo vlekla še par let, nato pa “jovo na novo”, ker bo treba spet menjati standard. Bravo. Televizijci se res trudijo, da jih nihče ne bi gledal.

Sam zaenkrat še vklopim moj prastari ČB TV sprejemnik (s 60 cm diagonalo, ročnim iskanjem kanalov in ročnim prestavljanjem) in uživam v jasni sliki. V TV imam vklopljen le 1 m navadnega kabla, pa je slika boljša kot pa na tistem priklopljenim na anteno. Ko bo pa signal mrknil, bom pač nehal gledati televizijo. Saj je tako ali tako dovolj materiala na spletu.

Na poti k blagajni sem slučajno z kotičkom očesa zapazil še bonbone Šumi jabolko. To so zagotovo eni izmed mojih najljubših bonbonov. Cena me je spet udarila po denarnici, ampak za 2€ in še nekaj, sem dobil 400g bonbonov. Super, bom stopil veselo kariesu naproti

Smokije sem že pojedel, bonbonov pa še ne -> nočem tvegati

Ne spomnim se kdaj sem dobil svoj lastni set Lego kock. Bilo je enkrat za rojstni dan, letnice ne vem. Osnovna ideja seta je bila hiša, vendar sem jo z malim milijonom idej pretvoril v vse mogoče – od zapletenih labirintov, do vozil (žal brez koles, namesto njih sem uporabljal sanke), ki so v večini primerov predstavljala zračna plovila (helikopterje in letala).

Kocke sem varoval kot bi imel zlato in čeprav sem bil pri drugih stvareh radodaren, sem kocke bil le s težavo pripravljen deliti. Spremljale so me do srednje šole (čeprav so se s pojavom računalnika skoraj popolnoma umaknile iz mojega življenja) , ko so nenadoma skrivnostno izginile. Bedno

Po nekem srečnem naključju sem jih pred nedolgo časa zadel. Nagrado je podelila revija Joker. Močno sem se jih razveselil, vendar enostavno nisem bil več v formi kot včasih in enostavno nisem več imel idej. Kljub temu mi je uspelo iz originalne ideje DarthWaderjevega FighterJeta narediti lušten helikopter:

Mogoče pa si kdaj vzamem čas in naredim še kaj. Lego kockam pa vse najboljše