Hiter pogled je pokazal, da gostujejo na strežnikih podjetja Dspot. In res, naval je vplival tudi na dspot.si in lytee.com. Po kratkem iskanju na Googlu (ključna beseda “dspot gostovanje”), sem poskusil poklikati še nekaj strani, ki gostujejo na Dspotu. Niso se naložile, kar pomeni, da jim je sesulo vse strežnike. Neprofesionalno, tako od škrtuhov na Loteriji, ki bi radi čimveč zaslužili kot tudi ponudnikov gostovanja.

Še slikovni material:

P.S.: Po 1 uri in 40 minut po žrebanju se stanje ni izboljšalo niti malo.

Ne bom preveč filozofiral, naj video posnetki povedo svoje.

• DARS-ovi posnetki
• POP-TV prispevek
• Posnetki na policija.si

Več videov najdete med povezanimi na Youtube.

Še nekaj nasvetov:
Nasveti za varno vožnjo

Rad bi pa dodal še tole:

Moje izkušnje kažejo, da prihajajo najbolj egoistični, nestrpni, samovšečni, barbarski in nevarni vozniki iz vrst voznikov avtomobilov znamk Audi, temu tesno sledi BMW, potem je malo presledka in takoj zatem sledijo nekateri vozniki dostavnih vozil. Previsoko hitrost ne štejem kot vstopnico v ta “elitni” razred neandertalcev, ampak sem jih sem uvrstil zaradi ogrožanja drugih udeležencev v prometu (prehitevanje po desni, vrivanje brez smernikov, vožnja brez primerne varnostne razdalje itd.) in splošne nepotrpežljivosti. Neverjetno, ampak dejansko se z mojimi opažanji strinja tudi raziskava, ki so jo napravili v Angliji, le da je tamkaj vrstni red pomešan, prva tri mesta pa držijo že omenjeni. Zakaj vozniki BMW-jev in Audijev izstopajo, vozniki Mercedesov pa ne, ne bom nikoli razumel.

Zanimivo je tudi, da strpnost drugih voznikov strmo naraste z letnikom in velikostjo avtomobila, ki vozi pred njimi. Lastniki novejših vozil bodo tako uživali večje potrpljenje, ravno tako pa bodo ostali udeleženci bolj strpni do raznih novejših limuzin, karavanov in terencev. Avtomobili so v Sloveniji brez dvoma statusni simbol in ljudje bodo kupili nov, moderen avto, da bodo boljši od ostalih pa četudi bodo morali potem deset ali več let odplačevati kredite in si trgati hrano od ust.

Je res nujno, da je na naših cestah kot v živalskem vrtu?

Študentje:
Ne razumem, kako se odločanje o pokojninah sploh lahko tiče študentov, starih med 20 in 30 let. Do pokojnine imajo še ~40 let. Veste, kakšna doba je 40 let? Glede na to, da živimo v dobi tako velikih in nenadnih sprememb, je planiranje za več kot 5 let naprej nesmiselno.
Stran prevoz.org, ki je med študenti izjemno priljubljena, se je zaradi nepreverjenih informacij iz Radia Študent (“tržni inšpektorat naj bi oglobil njihovega uporabnika zaradi nudenja prevoza, saj naj bi to predstavljalo delo na črno”) začasno zaprla in povzročila burne medijske odzive. Študentje so bili ogorčeni: “Kaj se pa ta vlada gre?”, nobenemu pa ni kapnilo, da se je to zgodilo tik pred referendumi. Manipulatorska mojstrovina, ki je bila sicer podla, ampak je odlično uspela.

Pokojninska reforma: da ali ne?
Čeprav ne maram trenutne vlade se mi zdi, da je reforma nujna. Tak sistem ne more zdržati več dolgo, kar mora biti jasno vsakomur, ki zna sešteti 1 in 1. Potrebujemo reformo, ampak pametno reformo. Zakaj nekateri mislijo, da se da to rešiti s podaljševanjem delovne dobe? Če bo nekdo v prihodnosti živel 120 let, še ne pomeni, da bo lahko delal do 80 leta. Za nekoga na gradbišču je že sedaj do 60 težko zdržati, kaj šele da bi takrat delal do 80. Človeško telo ima pač omejene zmogljivosti. Seveda bi pa rad skritiziral tudi nasprotnike, ki niso ponudili alternative, ampak so le hujskali ljudi proti.

Rešitev:
Menjava vlade? Izvolitev nasprotnikov? Ne, nič od tega. Rešitev je v tem, da se spremeni mišljenje ljudi. Da nehajo voliti ene in iste, ampak začnejo voliti preudarneje. Bojim pa se, da se to ne bo nikoli zgodilo. Na naslednjih volitvah bo spet zmagal SDS in takrat bodo vsi udrihali po njih. Štiri leta kasneje pa bodo zmagali njihovi nasprotniki in takrat bodo deževale obtožbe po njih. Večni ping pong, ki ne more prinesti nič dobrega, ampak vodi le še k večji bedi.

1. Če elektrarna eksplodira in v zrak spusti radioaktivni material, bo do nas prišla zanemarljiva količina sevanja, saj je Slovenija praktično na drugi strani Zemlje. Preživeli smo Černobil brez posledic (jaz sem se takrat rodil!), zdaj pa nekaj jokali zaradi dogodka, ki se je zgodil še parkrat dlje od nas.
2. Ne jemljite jodovih tablet po nepotrebnem. Nepravilna uporaba tablet bo vam škodovala bolj kot pa tisti ščepec sevanja. Upal bi si reči, da ima večina hiš v kleti večjo dozo radioaktivnega sevanja, ki ga povzroča radon, kot pa nas bo doseglo iz Japonske
3. Če zapremo jedrske elektrarne po vsem svetu se lahko kar poslovite od modernega načina življenja. Z obnovljivimi viri je nemogoče nadomestiti današnjo potrebo po električni energiji, poleg tega pa niso tako zeleni kot marsikdo misli. Vetrnice so hrupne in škodujejo pticam, hidroelektrarne povzročajo motnje na rekah, izdelava sončnih celic pa je precej umazana.
4. Namesto, da s pisarjenjem po forumih razširjate paniko, raje skočite v knjižnico in si preberite kakšno kemijsko/fizikalno knjigo o jedrski energiji, radioaktivnem razpadu, difuziji, gibanju zračnih plasti, kozmičnem in naravnem sevanju, itn. Ko se boste podrobno podučili, boste morda spoznali, da je “strah od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni”
5. Predvsem pa se nehajte naslajati nad nesrečo drugih! Saj vem, eni komaj čakate, da bo raztrgalo celoten reaktor, ker boste lahko še par let pripovedovali kako je jedrska energija zlobna in je treba našo NEK čimprej zapreti. Dajte no mir in naredite kaj družbeno koristnega: pomagajte sosedu v stiski ali pa postanite prostovoljec

Prehitevanje tik pred izvozom je izjemno priljubljeno. Še posebej, če je tik pred vozilom kolona. Taki potem pritisnejo gas do konca in se v vratolomnem manevru vsilijo na zaviralni pas. Ne govorim o prehitevanju 2 km pred izvozom, ampak o prehitevanju 500 m ali manj pred izvozom. Če kolona pelje 100 km/h, se 500 m prevozi v 18 sekundah, če prehitevate s 130 km/h pa v 14 sekundah. Se za štiri sekunde splača tvegati trk?

Danes sem peljal za enim drugim avtomobilom ~130 km/h, ko je ta 500 m pred izvozom (ob postavljeni tabli) rahlo zmanjšal hitrost (na 120-125 km/h – števec tu pa tam ošvrknem, zato vem koliko sva peljala). Slučajno sem pogledal v ogledalo in videl, da naju je ravno takrat začel prehitevati en večji kombi. To je bilo že malo manj kot 500 m pred izvozom. Jaz in predhodnik se lepo po pravilih vključiva na zaviralni pas, ko naenkrat kot strela iz jasnega pred naju prileti kombi. Očitno ta, ki naju je prehiteval. Ker pa je prehiteval, seveda ni imel prilagojene hitrosti, kar ga je bridko stalo. Najprej ga je zaneslo, nato dvignilo na dve kolesi, nato se je pokadil rjav prah, saj je zapeljal na bankino (zemljo) ob asfaltu in prisegel bi, da je trčil v ograjo saj se mi je zazdelo, da se je sunkovito odbil. Odpeljal je naprej, zato je zadeva morda izgledala huje kot pa je v resnici bila. Upam pa, da je dobil svojo lekcijo. Manever pa je bil povsem nepotreben, saj sva z voznikom pred mano peljala dovolj hitro.

Kar nekaj ljudi sem že opazil, ki imajo priklopljeno prikolico in peljejo 140 km/h ali več. Omejitev za taka vozila je mimogrede 80 km/h in to z razlogom. Ker naše ceste niso v bleščečem stanju in imajo kup lukenj, bodo pri taki hitrosti vozila s prikolico veselo poskakovala, možnost, da se bo prikolica odklopila ali pa bo voznik izgubil nadzor nad vozilom pa se izjemno poveča.

Dejansko obstajajo taki, ki neprestano vozijo po levi. Tudi če na desnem pasu ni vozila. Zgodi se, da vozijo pod omejitvami, kar pomeni, da jih bodo vozniki na desni, ki vozijo po omejitvah prisiljeni prehiteti, čeprav prehitevanje po desni ni dovoljeno. Vožnja po levi ni dovoljena kar tako, saj se je potrebno umakniti na desni pas, če nimaš namen prehitevati vozila, ki vozi pred tabo na desnem pasu ali pa če pelješ počasneje od omejitev in tako oviraš hitrejša vozila za sabo (tista ki peljejo 130 km/h, ne tista, ki peljejo 150 km/h+).

Če že omenjam prehitevanje po desni, moram še omeniti sporno različico tega prehitevanja. In sicer se zgodi, da nestrpneži, ki divjajo, zavijejo na desni pas, pritisnejo gas do konca in se nato spet vsilijo na levi pas. Govorim o primerih, ko tisti na levi vozijo po omejitvah, nestrpnežu pa se seveda mudi nadoknaditi tiste tri sekunde in tvega trčenje. Da, tudi taki, ki prehitevajo po odstavnem pasu obstajajo. Da se lahko to tragično konča, nihče ne pomisli, saj je na odstavnem pasu pogosto kako okvarjeno vozilo.

No pa smo že pri tistih, ki po avtocesti vijugajo, da je veselo. Morda telefonirajo, jejo, pijejo, kadijo, ne znajo voziti znotraj črt, so nažgani do amena, nastavljajo radio ali pa je vzrok poljubna kombinacije naštetega. Semkaj štejem tudi tiste, ki vozijo praktično po sredini avtoceste. Pri takih bodite previdni, če prehitevate, saj nikoli ne veste kdaj se bodo spet pomaknili na levi pas.

Prehitevanje tik pred izvozom je izjemno priljubljeno. Še posebej, če je tik pred vozilom kolona. Taki potem pritisnejo gas do konca in se v vratolomnem manevru vsilijo na zaviralni pas. Ne govorim o prehitevanju 2 km pred izvozom, ampak o prehitevanju 500 m ali manj pred izvozom. Če kolona pelje 100 km/h, se 500 m prevozi v 18 sekundah, če prehitevate s 130 km/h pa v 14 sekundah. Se za štiri sekunde splača tvegati trk?

Ker sem računsko razpoložen, pa še za “blendače”, ki ne morejo potrpeti prehitevanja dveh tovornjakov preprost izračun (pot=hitrost*čas, tovornjaka sta 50 m ovira):

Recimo, da vzamemo kot dolžino tovornjaka 10 m. Če vozita dva na neki solidni razdalji in se hočete varno vključiti nazaj, boste morali v istem času prevoziti 50 m več kot pa tovornjaka. Preprost izračun pokaže, da nekdo, ki pelje 130 km/h varno prehiti tovornjaka v 5 sekundah, medtem ko tisti, ki prehiteva s 100 km/h potrebuje 18 sekund. Govorimo o parih sekundah pri 130 km/h, ki jih nestrpneži ne morejo potrpeti in se zato lepijo na “rit” avtomobila. Patetično, se vam ne zdi?

Po drugi strani pa lahko izračunamo koliko potrebuje tovornjak, ki pelje 90 km/h, da prehiti tovornjak. Spet predpostavimo, da mora prehitevalec opraviti 50 m več poti. Pri hitrosti prehitevanega 80 km/h potrebuje 18 sekund, medtem ko pri hitrosti 85 km/h potrebuje že 36 sekund. Če pa prehitevani še malo potegne pa dobimo: 86 km/h: 45 s, 87 km/h 60 s itd.

Še nekaj o reakcijskem času. Ta je tam nekje 2 sekundi. Predstavljajte si, da vozite 130 km/h 3 m za nekom. Ta vidi oviro na cesti in sunkovito zavre. Predpostavimo še, da imata enako kvalitetne zavore in enako dolgo zavorno pot. V 2 sekundah boste prevozili 36 m več, kar pomeni, da je trk neizogiben!

Morda poznate točke varnostne razdalje na avtocestah? Te vam omogočajo, da vzpostavite dovoljšnjo varnostno razdaljo. Razdalja med avtomobiloma mora biti namreč taka, da dosežete neko točko, ki jo je prevozil avtomobil pred vami, v 2 sekundah.

Približno en mesec se v službo in domov vozim po avtocesti in v tem mesecu sem spoznal, da primitivcev, nestrpnežev in samovšečnežev na naših cestah pač ne manjka. In tudi ženske so med njimi. Odločil sem napraviti seznam stvari, ki se dnevno dogajajo na naših avtocestah in jih (očitno) nihče ne nadzira ter kaznuje, saj je kršilcev ogromno.

Eden izmed večjih težav je gotovo prekomerna hitrost. Ne govorim o tistih, ki peljejo 140 km/h, ampak tisti, ki hitrost nabijejo na 150 km/h in več. Naše ceste zaradi pomanjkanja pasov, ovinkov in ponekod poškodovanosti cestišča, takim hitrostim niso namenjene, ampak eni veselo tiščijo gas do konca. Ko pa prednje plane kak tovornjak, ki prehiteva drug tovornjak, pa zavirajo, bemtijo in trobijo. Kak pa gotovo tudi omoči/napolni hlače

Še posebej kritična je prekomerna hitrost, ko so razmere na cesti slabše. To pomeni, da cesta ni dobro splužena, je ledena ali pa je na cesti megla. V takem primeru že zdrava pamet pove, da je priporočljivo voziti pod 100 km/h, saj nikoli ne veš, kako bodo vozili/odreagirali drugi udeleženci. Tudi če imaš super duper jeep s 4×4 pogonom, voziš drugim udeležencem primerno, razen če ti je to, da prideš točno na sestanek/v službo, vredno več kot pa življenje. Sodeč po trenutnem stanju, življenje/nepoškodovanost velikemu odstotku Slovencev nista vredna piškavega oreha, briga pa jih tudi za soudeležence v cestnem prometu.

Če govorimo o prekomerni hitrosti kot eni skrajnosti, lahko govorimo tudi o premajhni hitrosti. Ta nastopi zaradi številnih vzrokov. Na cesti so lahko ovire, pas se zoža, udeleženci se vključujejo, razmere so slabe itd. Takrat ni nič narobe, če se pelje počasi. Previdnost je pač mati modrosti, vendar pozor: če peljete zelo počasi, vklopite vse štiri smernike, da ste v prometu bolj opazni. Obstajajo pa tudi osebe, ki že ob malo večjem dežju vozijo pod 50 km/h. Takim bi svetoval, da se na avtocesto sploh ne podajo, saj ovirajo vse druge udeležence in pogosto ravno zato nastanejo kolone.

Kolone. Tem bi se lahko marsikdaj izognili, če bi vozniki uporabljali zdravo pamet. Če naletiš na kolono (potencialna prometna nesreča, zaprt pas), ne menjaj pasu, dokler ne vidiš kateri pas je zaprt! Kot ovce brez možganov se namreč nekateri razvrščajo na prehitevalni pas (za brez veze), nato pa se morajo vključiti nazaj. To povzroča še večje kolone in zastoje. Da je princip zadrge velikemu procentu voznikov neznan pa je splošno znano dejstvo.

Ko že govorimo o vključevanju moram omeniti še nenadne menjave smeri, po možnosti brez smernikov. Nekateri pa gredo še v večjo skrajnost in menjajo kar dva pasa naenkrat (iz pospeševalnega na prehitevalnega). Pred leti se je taka avantura enega tovornjakarja zame skoraj slabo končala, saj je iz pasa namenjenega počasnejšim vozilom planil skoraj neposredno na prehitevalni pas, kjer sem bil jaz. Sunkovito sem zaviral in trobil, pravočasno si je premislil in zato do nesreče ni prišlo.
Ne razumem pa tistih, ki vozijo za enim vozilom nekaj časa (na prehitevalnem je prazno) in se odločijo prehitevati ravno takrat, ko se pripelje nekdo na prehitevalnem. Čemu je to potrebno? Ali je težko počakati, da vozilo na prehitevalnem odpelje naprej in šele potem prehitevati? Naj omenim, da sem to opazil, ko je na prehitevalnem bilo le eno vozilo. Nobene kolone. Voznik na voznem pasu pa se je kljub temu vsilil pred njega. Tvegal je trk, prej ko je bila pa cesta prazna, pa ni prehiteval :O

Ob prehitevanju pa ne morem mimo tistih, ki pospešijo, ko vidijo, da jih nekdo prehiteva. Semkaj spadajo tudi tisti, ki prehitevajo tistega, ki jih je prehiteval, češ: „S to kripo me pa že ne boš prehiteval.“ Nato se pomaknejo pred tistega, ki jih je prehiteval in spet zmanjšajo hitrost, da se lahko zadeva začne znova. Ljudje božji, saj nismo v vrtcu! Prehitevalne sage pa še ni konec. Tukaj so tisti, ki prehitevajo tovornjake ali druge, ki vozijo počasneje, s 5 km/h višjo hitrostjo . Najbolj zabavno je tovornjak proti. tovornjak, kjer nihče noče odnehati. Da to traja in traja, verjetno ni potrebno omenjati. Je pa izjemno nevljudno.

Nevljudni so tudi tisti, ki hočejo izsiliti prednost z pobliskavanjem luči (t.i. blendanjem). „Sorči majster, če peljem na prehitevalnem pasu 130 km/h, je moja dobra volja, da te spustim naprej, ker peljati več, nimaš pravice pa pika. Če pa zahtevaš od mene, da se vrinem med dva tovornjaka, ki jih prehitevam, si pa umsko prizadet in na cesto ne sodiš!“ Edina vozila, ki se jim morate umakniti so vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, ostale ignorirajte. To pa seveda ne velja, če vozite počasneje od večine.

„Blendači“ ponavadi ne držijo varnostne razdalje. Da, pri 130 km/h je ogromno varnostnih razdalj okrog 1 m. Sploh ni govora, da bi ob nenadnem zaviranju ne prišlo do trka, zato pamet v roke in povečajte varnostno razdaljo. Četudi ste voznik bolj živčnega tipa, nikakor ne sunkovito zavrite, če vam kdo pobliskava. Trk bo neizogiben, imeli boste časovne in denarne stroške (nenadno zaviranje brez vzroka je prepovedano), lekcije pa se tisti, ki se je zabil v rit tako ali tako ne bo naučil.
Ohranite mirno kri, vklopite svetlobni signal, da voznika opozorite, da naj poveča varnostno razdaljo in se varno vključite na normalni pas. Nikakor se ne vrivajte med vozila (to ljudje pogosto počnejo) in nikakor ne izzivajte. Ko se varno vključite na vozni pas, izklopite meglenke, prehitevalcu pa z zvočnim ali svetlobnim signalom nakažite, da je idiot.

Če smo že pri meglenkah, opažam, da ima veliko Slovencev meglo v glavi. Meglenke imajo vklopljene namreč neprestano, kar zna biti hudo moteče. Verjamem, da obstaja določen delež voznikov, ki meglenk ne znajo izklopiti, ampak če je ta številka 10%, bi se resno zamislil, kakšne ljudi komisije na izpitih sploh spuščajo skozi sito. Okrog 10 odstotkov vozil z meglenkami sem namreč opazil, ko sem enkrat nedolgo nazaj kot sopotnik opazoval vozila na nasprotnem pasu.

Za konec pa morda še graja tistim, ki zavirajo na voznem pasu pred izvozom in tistim, ki se na vozni pas vključujejo s premajhno hitrostjo. Zaviralni in pospeševalni pas sta dovolj dolga, da se da normalno pospešiti oz. zavreti že tam!

Tako. Prispevek je dolg, tisti, ki zvesto kršijo predpise ga tako ali tako ne bodo upoštevali. Njih bo spametovala le kazen, upam le, da ne v obliki invalidskega vozička ali krste.

Mimogrede: oglejte si še drugi del.

Vožnja, ki ponavadi traja 30 minut, se je zavlekla na 2 uri. Peljal sem 60, ker so razmere na avtocesti bile nepredvidljive, nekaj drugih ravno tako. Previdnost se je splačala, saj se je na enem odseku na cesti nenadoma pojavila večja gmota zmrznjenega snega in počasni hitrosti se moram zahvaliti, da sem jo obšel in nisem izgubil nadzora nad vozilom. Večina je bila na prehitevalnem pasu in peljala 80, morda celo 100. Tudi tovornjakarji so veselo prehitevali. Na enem izmed klancev je pred nami šel plug pa smo se peljali ~20 km/h, pogosto stali. Kolona je bila orjaška. Prehiteval sem večinoma v predorih, kjer je bilo najvarneje, včasih pa tudi izven. Ker je vsaka menjava pasu predstavljala varnostno tveganje pa sem to storil le parkrat. Okrog 10 km pa sem se peljal v koloni 40 km/h.

Cesta je bila obupno splužena, morda bi celo rekel, da ni bila. Bilo je dvoje kolesnic, na sredini pa debelejša plast snega, zaradi katere je marsikoga zaneslo. Kljub obupnim voznim razmeram so se našli idioti (bralcem se opravičujem, ampak primernejše besede ne najdem), ki so vozili 1 m za predhodnikom, dirkali in menjali pasove kot po tekočem traku, posiljevali z dolgimi lučmi in podobno. Glede na vozno kulturo pri nas, to sploh ni nič novega, je pa vendar zaskrbljujoče. Bilo je tudi nekaj nesreč, ki pa niso motile prometa. Domov sem prispel srečno, čeprav sem imel ledene noge. Bolezen pričakujem kmalu …

Dodatek: glede na napisano v prejšnjem odstavku, to verižno trčenje ni nič čudnega. Čudno je, da se ni dogodilo včeraj.

Največ so nasankali tisti, ki so ob govoricah, da bo kmalu digitalna televizija edina možnost, kupili televizijski sprejemnik, ki podpira MPEG-2, MPEG-4 pa ne. Taki uporabniki lahko uživajo le v tujih kanalih, ki so zaenkrat še na MPEG-2, pri domačih pa se lahko obrišejo pod nosom. Podobno zlo je udarilo tudi po tistih, ki so kupili pretvornik, ki podpira zgolj MPEG-2. Da država ni prepovedala prodaje MPEG-2 sprejemnikov, je enostavno nedopustno.

Kvaliteta slike je dobra. Zrnatosti več ni, ampak slab signal se kaže v zatikanju slike. Če je bila pri analognem signalu, slika še gledljiva, če je bil ta slab, to za digitalni signal ne drži več. Mislim, da je jasno, da so digitalni signal uvedli tisti, ki imajo jakost in kakovost signala na 100%, doma imajo TV sprejemnike orjaških dimenzij, za ostale pa se jim po domače …

Z digitalnim signalom pride tudi HD-vsebina. Ker pa si HD vsak razlaga po svoje, boste na nekaterih kanalih gledali črn rob, drugje pa bo slika raztegnjena čez vse meje. Če mislite, da boste z HD televizijskim sprejemnikom gledali vse filme in oddaje v pravi ločljivosti, se bridko motite. Nakup digitalnega sprejemnika za tiste, ki imajo še klasičen TV sprejemnik, običajnih proporcev, pa je pravzaprav nesmiseln.

Kaj prinaša digitalna televizija? Eno orjaško zmešnjavo, ki se bo vlekla še par let, nato pa “jovo na novo”, ker bo treba spet menjati standard. Bravo. Televizijci se res trudijo, da jih nihče ne bi gledal.

Sam zaenkrat še vklopim moj prastari ČB TV sprejemnik (s 60 cm diagonalo, ročnim iskanjem kanalov in ročnim prestavljanjem) in uživam v jasni sliki. V TV imam vklopljen le 1 m navadnega kabla, pa je slika boljša kot pa na tistem priklopljenim na anteno. Ko bo pa signal mrknil, bom pač nehal gledati televizijo. Saj je tako ali tako dovolj materiala na spletu.