Dosti nakladanja o blogu. V prihodnjem letu želim vsem bralcem veliko dobre volje, uspehov in izpolnjenih želja. Voditeljem naše države želim, da končno spregledajo svoje zmote in nehajo pehati državo v propad. Tistim, ki so zaradi pogoltnosti “velikih živin” izgubili službo, pa želim, da najdejo drugje boljše delo, ki bo pošteno plačano in v katerem bodo uživali.

Srečno 2011!

Želim vam srečno 2010 in lepe praznike!

P.S: to še ne pomeni, da bom kaj redneje objavljal na blogu

Tako sem ostal brez modema in interneta. Usoda je hotela, da je ravno takrat iz avtomobila pričel curljati bencin (počila je cev, ki sem jo kasneje zamenjal). Tako na internet nisem mogel niti v knjižnico. Med tem časom sem pridno pisal prispevke za na stran (oglejte si posodobitve) in tuhtal kako se naj iz težave rešim.

Logični sklep je bil: nakup novega modema. Ker nisem hotel tvegati, sem se odločil kupiti nov modem. Žal je rečeno laže kot storjeno, saj v večih trgovinah modema enostavno niso imeli. Tudi v spletnih trgovinah je kazalo ubogo, vendar sem ga uspel najti na EnaA (no, ne jaz, vse to je potekalo preko telefona). Žal je bila zadeva varljiva, saj modema niso imeli na zalogi in bi ga prejeli v roku šele enega meseca!!! Nadaljeval sem iskanje in naročil modem preko neke druge trgovine. Modema še nisem prejel in tako doma še vedno ostajam brez interneta. Bljak.

Žalostno je, da ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Nekako mi je uspelo namestiti poškodovane Windows XP na računalnik in soočal sem se s številnimi težavami. Glede njih nisem mogel ukreniti nič, ker sem bil brez interneta in jih pač nisem mogel analizirati.

Niso pa bili Windows edini, ki so me mučili. Sesuvale so se še številne igre, ki bi jih rad preigral, a spet brez interneta nisem mogel dostopati do popravkov. Hud problem.

Ob tem sem se pričel spraševati kdaj se bo pričenjalo z ostalimi računalniškimi komponentami dogajati tako kot sedaj z navadnimi modemi. Do kdaj bom sploh lahko še dobil v trgovini vgradno enoto, ki bo znala brati/peči CDje? O tem pa kdaj drugič.

Za dober blog sta bistveni tako frekvenca objavljanja kot tudi kvaliteta prispevkov. Nekdo, ki objavi zanimivo sporočilo enkrat na mesec, zagotovo ne bo med priljubljenimi zaznamki marsikoga. Po drugi strani pa bo nekoga, ki vsak dan objavi nekaj, ampak s posiljeno in kilavo vsebino, doletela podobna usoda.

Na oko bi rekel, da je več takih, ki padejo v prvo skupino ali pa so vsaj bliže prvi. Objavljati vsak dan ni mačji kašelj, še posebej, če imaš druge obveznosti. Poleg tega je za prispevek treba imeti neko idejo. Če ti jih prične zmanjkovati, je kriza. Zmanjšanje frekvence objavljanja nezadržno vodi v upad obiskovalcev. Marsikdo si bo zaradi tega zamislil in se povprašal, če je še smiselno pisati na blog ali pa če ga je še sploh smiselno imeti.

Spet bi si upal trditi, da je več tistih, ki pisanje opustijo, bloga pa ne brišejo. Mogoče ga ne znajo zbrisati, mogoče ga hočejo pustiti, da se bodo nekoč spominjali na svoje prispevke ali pa le upajo, da bo po pavzi spet prišel zagon. Tudi moj blog je doživel enega izmed mrkov in sicer leta 2006 so se pričeli prispevki redčiti. Vzrok je bil v tem, da sem več pozornosti posvečal spletni strani. Večino takratnih bralcev (možno tudi da kar vse) sem izgubil v skoraj enoletnem premoru.

Za brisanje se torej odloči bolj malo ljudi. Videl sem že veliko primerov, ko so avtorji objavili obvestilo, da bodo blog zbrisali. Morda so upali, da se bodo obiskovalci zbudili in jih prosili, da naj blog ohranijo, kdo ve. Nekateri pa blog kar zbrišejo, brez opozorila, brez obvestil. Eden izmed teh je tudi Jaka (nekoč je objavljal na “Jakov dnevnik”), ki je zbrisal blog. Zakaj? Mogoče bo povedal sam.

Pričnimo najprej z uporabnimi nasveti za imetnike blogov:

Avtorji

SPAM

Blogi so s svojo popularnostjo in možnostjo komentiranja vsakomur postali pravi raj za razne spammerje. Za tiste, ki morda ne veste kaj to spam je: spam je vsakršno nezaželeno sporočilo, ki ponavadi oglašuje izdelke ali podaja povezave do spletnih strani. Povečini nima niti približno veze z napisanim na blogu.

Rešitev tega problema je več. Če uporabljate popularno platformo WordPress so vam na voljo številni vtičniki, ki brez milosti pospravijo spam. Od generatorjev naključnih zaporedij črk do tistih, ki pregledajo že vpisane komentarje. Eden izmed teh je Akismet. Vtičnik je neverjetno učinkovit in prepozna večino nezaželenih sporočil. Za aktivacijo potrebujete le še t.i API key, ki ga dobite z registracijo na WordPress.com. Priporočal bi ga vam bolj kot razne generatorje črk, saj znajo zmesti uporabnika.

Ne pozabite tudi na pomembno nastavitev v nadzorni plošči. In sicer v Options (Nastavitve) -> Comments (Komentarji), se nahaja nastavitev: Hold a comment in the queue if it contains X or more links (Komentarja ne objavi, če vsebuje vsaj X povezav). Nastavite vrednost v polju na 2 in vsi komentarji, ki bodo vsebovali 2 ali več povezavi bodo pridržani dokler jih ne odobrite. Tipično spam sporočilo vsebuje namreč na ducate povezav.

ŽALJIVI KOMENTARJI

Mnogokateri pisec bloga se je že soočil z raznoraznimi žaljivimi komentarji, ki pogosto pisca celo osebno žalijo. Od pisca je seveda odvisno kako bo toleranten do teh komentarjev. Nekaj splošnih napotkov.

Blog je vaša last, vi ga pišete, vi ste ga postavili in VI odločate kak komentar boste odobrili in kak ne. To seveda ne pomeni, da boste pobrisali vse komentarje, ki vam nasprotujejo. To je slaba praksa in hitro boste vse komentatorje izgubili. Splošen nasvet je, da komentarje, ki vas osebno žalijo ali žalijo druge komentatorje pobrišete. Za to dejanje se ne potrebujete opravičevati, niti ni vaša dolžnost, da bi komurkoli bili dolžni dajati pojasnila. Še posebej problematično je žaljenje med komentatorji, poskusite ga zatreti že v kali, saj je zadeva kot plaz. Ko se sproži, ga je težko zaustaviti.

Prošnje po tem, da se naj komentar pusti, četudi vsebuje skrajne žaljivke, so brez vrednosti. Komentar izbrišite, če se pa izpadi avtorja ponavljajo (kako to preverite si oglejte v naslednji rubriki), pa ga blokirajte.

Zapomnite si, da je v primeru izredno hudih žalitev, nestrpnosti, zbujanja sovraštva in podobnega možna prijava na pristojnem organu (policiji). Primer obsodbe se je v Sloveniji že zgodil, zato se ne bojte kršitelja prijaviti.

KLETVICE

Stara navada je železna srajca in zato se bo tu pa tam kdo spozabil in v komentar zapisal tudi kako kletvico. Četudi ne bo mišljena kot nič hudega, ampak le kot pripomoček, da postane komentar bolj sočen, vam svetujem, da jo cenzurirate (namesto določenih črk vstavite zvezdice) ali pa jo odstranite. Če so vaši prispevki posejani s kletvicami, lahko mile volje pustite take komentarje, vendar se zna zgoditi, da bo kakega obiskovalca taka vsebina odvrnila.

Spet si lahko pomagate s kakim vtičnikom ali pa uporabite že vgrajeno funkcijo WordPressa, ki se nahaja takoj pod nastavitvijo, ki sem jo že omenjal. In sicer v Options (Nastavitve) -> Comments (Komentarji) se nahaja nastavitev
When a comment contains any of these words in its content, name, URL, e-mail, or IP, it will be held in the moderation queue (Če se v komentarju pojavijo naslednje besede, ga premakni v vrsto za uredniški pregled). Vstavite besede (v vsako vrstico po eno) in komentarji bodo samodejno prestavljeni v čakalno vrsto in ne bodo samodejno objavljeni.

LAŽNA IDENTITETA

Mnogi, ki se na internet ne spoznajo dovolj, si mislijo, da so na internetu lahko popolnoma anonimni, da se jih ne da izslediti, saj se lahko vpišejo pod lažnim psevdonimom in lažnimi podatki. Žal temu ni tako, saj obstajajo številne možnosti, ki omogočajo razkritje pošiljatelja. Eden izmed najpomembnejših je zagotovo IP naslov. IP naslov je zapisan poleg komentarja v rubriki komentarji.

Če vas zanima “delna identiteta” pošiljatelja, lahko IP preverite na spletnem orodju RIPE WHOIS. Če se pošiljatelj ni zamaskiral preko proxya, boste izvedeli za njegovega ponudnika interneta, ki lahko ukrepa (poudarek na lahko), v primeru, da je pošiljatelj recimo neprestano tudi po opozorilu objavljal žaljive komentarje.

Tudi če pošiljatelj brska preko proxy strežnikov, niste čisto brez moči. Če imate dostope, do strežniških dnevniških datotek (server logs), lahko ugotovite kako je prišel na stran (včasih tudi iz katere strani!), katere strani je vse obiskal in podobno. Včasih zelo uporabno, vendar odpove, če se je pošiljatelj dodatno zavaroval (o tem morda kdaj drugič). V tem primeru pomaga le, če njegove komentarje brišete. Se bo že naveličal.

Bodite pozorni na komentatorje, ki vpišejo vsakič drug e-mail v polje za vpis. Ta e-mail je poleg IPja zelo uporabna zadeva, saj lahko hitro razkrinkate komentatorja, ki se poskuša predstaviti kot nekdo, ki je pred njim že komentiral. Takšne komentarje zbrišite. To, da se nekdo predstavlja kot nekdo drug, je nesramnost, ki je na blogu niste dolžni prenašati.

MODERACIJA ali REGISTRACIJA

Ob zgoraj naštetih težavah, se bo marsikdo zamislil in vklopil moderacijo komentarjev ali pa obvezno registracijo. Najprej o moderaciji: moderacija je zelo nehvaležna opcija. Marsikdo komentarja ne bo pustil, ker se bo bal, da bo na blogu objavljen komentar spremenjen. Druga težava se pojavi pri uporabnikih, ki redko obiskujejo lasten blog ali pa pozabijo objaviti komentarje v vrsti. Komentatorji, ki svojega prispevka ne bodo videli objavljenega po kakem tednu, na blog najverjetneje ne bodo prišli več.

Registracija je še manj priporočljiva od moderacije. Vzame čas in po lastnih izkušnjah lahko zatrdim, da se ljudje ne registrirajo radi. Je enostavno preveč komplikacij. Raje posežite po metodah, ki so navedene zgoraj.

Tako, obdelal sem nekaj zanimivih trikov, ki so na volju piscu blogov, sedaj pa se posvetimo še komentatorjem:

Komentatorji

SVOBODA GOVORA

Med brskanjem po spletu zagotovo naletite na članek, ki vas zbode v oči. Mogoče je zanimiv, mogoče vas moti. Komentarji so dostopni vsem in veselo napišete svojega. Nato ugotovite, da je bil zbrisan ali pa da nikoli ni bil objavljen. Morda vas razjezi in hočete piscu bloga napisati par sočnih, vendar stop! Res je, da velja svoboda govora, vendar je avtor bloga tisti, ki odloča kaj bo objavljeno ali ne. Blog je njegova last in na njem nimate nič več pravic kot v hiši tujca. Imejte to v mislih.

UMIRITE JEZO

Če vas kak prispevek ali komentar razjezi, nanj ne odgovorite takoj. Najverjetneje boste odpisali pod vplivom čustev, avtorja razžalili in izpadli boste kot negativec. Raje zaprite spletno stran in napišite komentar kako urico ali dve kasneje. Lahko boste veliko trezneje razmišljali in mogoče avtorja še duhovito zaključili.

OSEBNI PODATKI

Na spletu ne objavljajte svojih osebnih podatkov (starost, kraj bivanja, telefon itd.), saj lahko hitro pride do zlorab. Nihče od vas nima pravice zahtevati kakršnegakoli osebnega podatka ali slike, ne avtor bloga ne komentator! Res je lepo, če se podpisujete pod svojim pravim imenom in stojite za svojo identiteto, vendar naj ostane le pri imenu!

BABA ČULA, BABA REKLA

Če podajate neke podatke, vedno preverite njihov vir. Če bodo drugi ugotovili, da vaš komentar temelji na neresničnih podatkih, bodo na vaš komentar najverjetneje negativno odreagirali. Lahko se tudi zgodi, da izgubite svojo kredibilnost na blogu.

ZOB ZA ZOB…

Nikar ne žalite avtorjev prispevkov ali drugih komentatorjev, saj se bodo tudi ti spravili na vas. Kritiko napišite nevsiljivo, brez pretiranih izpadov in avtorju bo verjetno celo všeč.

SPOŠTUJTE DRUGAČNOST

Nihče vas ne sili, da blog berete in na njem komentirate. Če vam kakšen ne ugaja, izberite drugega. Spoštujte drugačnost in drugi bodo spoštovali vas!

To je le minimalen izsek iz tega kar bi se o tej tematiki dalo napisati, vendar upam, da bo marsikomu prišel prav!