Andrejev blog » Ali veste …

Samomorilska nagnjenja E. Coli

Andrej — Thu, 09 Jun 2011 16:19:43 +0000

Escherichia coli ali krajše E. coli je bakterija, ki jo je odkril pediater Theodor Escherich. Najdemo jo v črevesju ljudi in toplokrvnih živali, kjer proizvaja vitamin K₂ in ščiti črevesno mikrofloro pred vsiljivci -> drugimi bakterijami, ki bi morda škodile organizmu gostitelja. Večina sevov E. coli nima škodljivega vpliva na naš organizem, obstajajo pa skupine sevov, ki lahko ob okužbi resno poškodujejo gostitelja.

Ena izmed skupin je tudi EHEC (enterohemoragična Escherichia coli), ki povzroča krvavo drisko, težave s krvjo in odpoved ledvic. V telo se jo vnese preko surove oz. premalo kuhane hrane ter seveda vode. To pa je tudi skupina bakterij, ki trenutno povzroča strah in trepet v Evropi.

Zgornje podatke lahko preberete na Wikipediji in v časopisih, ampak ali veste, da lahko E. coli stori „samomor“? Kako to stori in zakaj si lahko preberete v spodnjih odstavkih, ki sem jih poskušal čimbolj poenostaviti.

Plazmid iz E. coli vsebuje operone, ki vsebujejo dva gena. Produkta genov sta beljakovini, dolgoživ toksin in kratkoživ antitoksin. Medtem ko se toksin veže na celično tarčo DNA girazo in tako povzroči zastoj metabolizma v celici (celično smrt), se antitoksin veže na toksin in onemogoči njegovo delovanje.

Vloga teh operonov imenovanih tudi moduli toksin-antitoksin je predmet številnih razprav. Najprej so jih označili kot nujne za obstoj celic, saj celica ob izgubi plazmida izgubi tudi sposobnost proizvajanja antitoksina. Preostali antitoksin se hitreje razgradi kot preostali toksin in tako lahko slednji nemoteno napada svojo celično tarčo ter povzroči celično smrt.

Druga teorija predpostavlja da gre za module, ki pod izjemnim stresom (pomanjkanje hranilnih snovi, prisotnost antibiotikov, poškodbe DNA) povzročijo „samomor“ nekaterih celic. Tako preprečijo širitev okužb, ščitijo bakterijski kromosom ali pa omogočijo, da preostale celice dobijo več hranil. Ta hipoteza pa se ne sklada z evolucijsko teorijo.

Najbolj razširjena ideja je, da celice ne odmrejo, ampak pride le do reverzibilnega zastoja metabolizma. Tako lahko preživijo obdobja ekstremnega stresa in se lahko kasneje, ko se pogoji izboljšajo, vsaj del celic uspe obnoviti ter ponovno razširiti populacijo.

Več podrobnosti o tej temi in povezave na relevantne članke najdete tudi v mojem diplomskem delu „Termodinamika vezanja antitoksina CcdA na toksin CcdB iz bakterije Vibrio fischeri“, ki si ga lahko izposodite v nekaterih knjižnicah.

Cene študentskih bonov danes in pred 10 leti

Andrej — Wed, 23 Mar 2011 21:14:06 +0000

Zadnjič sem med brskanjem po starih stvareh, ki sem jih privlekel iz študentskega doma, našel zemljevid Ljubljane, ki ga je izdal ŠOU v Ljubljani marca 2001 v 20.000 izvodih. Na zemljevidu so napisane lokacije in cene gostiln/menz, ki ponujajo hrano na bone. Ogledate si ga lahko v priloženih skenih (1 in 2). Ker nisem len, sem se odločil, da bom primerjal cene in jih predstavil v grafikonu. Od 88 navedenih restavracij sem jih za 2011 našel le 36. Restavracija se je znašla na seznamu le, če je ima v 2011 isto ime in lokacijo kot 2001. Cene za marec 2011 sem pobral iz portala Bonapetit.

Cene sem iz tolarjev v € pretvoril po veljavnem tečaju 1 € = 239,64 SIT. Stolpci so sortirani po ceni bona iz leta 2001. Z modro so označene cene leta 2001, medtem ko so z rdečo označene podražitve oz. v enem primeru gre za pocenitev. Cena subvencije za leto 2001 je znašala: 1,8820 € (vir: preračun iz zemljevida), medtem ko v marcu 2011 znaša: 2,62 € (vir: študentska prehrana). Večina bonov je torej dražja, le eden pa je cenejši. Z zvišano subvencijo pa zaslužijo restavracije še 0,738 € več.

Pozor: da ne boste tiskali grafikona in z njim mahali ponudniku prehrane pred nosom, kar tako na vrat na nos, naj navedem nekaj opozoril:

v 10. letih se je morda spremenila ponudba in je to vzrok za višjo ceno
zaradi inflacije se cene višajo in to je običajno
pridržujem si pravico do morebitnih napak pri prepisovanju, preračunavanju in vizualizaciji podatkov in zanje ne prevzemam odgovornosti . Vse cene lahko preverite sami na priloženem zemljevidu in portalu Bonapetit

In sedaj končno grafikon:

Še razlaga: stolpci so razvrščeni po ceni bona iz leta 2001. Moder stolpec je cena pred 10 leti, rdeč stolpec pa je razlika do cene današnjega bona. Pri eni izmed restavracij je rdeč stolpec na levi strani osi, kar pomeni, da se je bon pocenil.

…da je Happy Birthday avtorsko zaščiten

Andrej — Wed, 05 May 2010 06:30:09 +0000

Tako je. Če boste na kakšnem rojstnem dnevu v kaki gostilni prepevali tole skladbico, lahko zaidete v resne težave, če vas kdo prijavi na SAZAS. Pesem je namreč avtorsko zaščitena, pravice ima Time Warner. Melodija prihaja od pesmi “Good Morning to All”, ki sta jo spisali sestri Patty Hill in Mildred J. Hill v letu 1893. Do leta 1935 “Happy Birthday to You” ni bil avtorsko zaščiten, potem pa ga je registriralo podjetje Summy Company. Tega je kasneje kupilo podjetje Warner Chappell. Zaščita v ZDA velja do leta 2030 in za javno predvajanje/petje je potrebno odšteti mastnih $700 (če za izvajanje dobite plačilo). Ni pa vse tako črno. V Evropski Uniji zaščita velja do leta 2016, kazni pa tudi ne morete prijeti, če jo izvajate doma oz. brezplačno.

viri: [1] [2] [3]

Slovenci imamo svojo “Viagro”

Andrej — Sun, 18 Oct 2009 09:28:01 +0000

V svojem sporočilu za javnost, je novomeško podjetje Krka objavilo, da bo z 16.10 na voljo zdravilo za zdravljenje motnje erekcije (erektilne motnje oz. disfunkcije). Gre za zdravilo na recept, sildenafil (Vizarsin), ki je prvi generični sildenafil, ki je dobil registracijo za vso Evropsko unijo (EU 27). Novo zdravilo bo cenejše in ne bo modre barve kot bi pričakovali, ampak bele. Ob tem dogodku so lansirali tudi spletno stran midva.com s sloganom Spolna moč kot nekoč

… kako si pravilno zavezati vezalke

Andrej — Wed, 15 Oct 2008 16:51:02 +0000

O mojih težavah z neprestanim odvezovanjem vezalk sem že pisal. Ne glede kako močno sem si jih zavezal, vedno so se odvezale. Zadeva je postajala vedno bolj absurdna, saj so se mi čevlji odvezovali celo med sedenjem! Med pogovorom pa sem slučajno izvedel za trik, ki ga naj uporabljali pohodniki. Namesto, da bi pentljo napravil v smeri urinega kazalca, sem to napravil v nasprotni smeri. Rezultat je neverjeten, saj so zavezani že od včeraj in ne kažejo težnje po tem, da bi se odvezali.

Vsekakor odlična rešitev težave!

… kako stara je vaša pnevmatika

Andrej — Sun, 05 Oct 2008 09:20:10 +0000

Nikoli nisem točno vedel kje se preveri starost gume. Na gumi je namreč veliko številk, ki niti približno ne dajejo ideje v kateri se skriva datum izdelave. Ker pa se nevarno bliža že zimska sezona, sem se odločil, da preverim starost svojih gum. Po brskanju po internetu sem odkril, da se podatek skriva v t.i DOT serijski številki.

Osredotočimo se le na datum izdelave. To je zadnje zaporedje v DOT serijski številki. Lahko je obkroženo ali pa tudi ne. Vsebuje od tri do pet znakov. Prva dva znaka označujeta teden izdelave, preostalo pa je letnica izdelave. Gume izdelane pred letom 2000 imajo trimestno število, na koncu katerega se nahaja trikotnik.

Kot primer naj navedem številko 3005. To pomeni teden izdelave 30, leto 2005. Naj omenim še to, da so gume starejše od 5 let zrele za menjavo!

… kaj je Taizé?

Andrej — Sun, 28 Sep 2008 19:13:33 +0000

Taizé je vasica v Franciji, severno od Lyona, ki ne bi bila nič posebnega, če se ne bi tam leta 1940 naselil brat Roger. Bil je čas druge svetovne vojne in brat Roger je sprejemal begunce, zlasti Jude. Čez dve leti je šel v Ženevo, zaradi nevarnosti, ker so ga odkrili, pa se ni mogel vrniti do leta 1944. Takrat pa so z njim v Taizé prišli še štirje bratje in tako je bila ustanovljena Taizéjska skupnost. Danes v skupnosti živi več kot sto bratov, katoličanov in različnih protestantskih ver, iz več kot petindvajsetih držav. Bratje sprejmejo življenjsko zaobljubo materialne in duhovne delitve, celibata in velike preproščine življenja. Živijo od svojega dela, zase ne sprejemajo daril ali donacij-te namenijo revnim. Bratje vseskozi pomagajo najrevnejšim in najbolj pomoči potrebnim. Majhne skupine bratov so danes prisotne v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Sredi petdesetih let so v Taizé začeli prihajati mladi in vaška cerkvica je kmalu bila premajhna za vse, zato so zgradili večjo. Leta 1962 so posvetili cerkev Sprave. Množice mladih še danes, največ jih pride poleti, prihajajo v Taizé na tedenska srečanja, posvečena molitvi in premišljevanju. Med njimi so tudi taki, ki drugače niso verni, ne hodijo v cerkev. Nekateri pa tam ostanejo več tednov ali celo več mesecev. Bratje vsako leto za novo leto organizirajo srečanje v enem izmed večjih mest v Evropi. Lani je to srečanje bilo v Ženevi, letos pa bo v Bruslju.
Brat Roger je v starosti 90 let umrl 16. avgusta 2005. Bil je umorjen med večerno molitvijo. Brat Alois, katerega je brat Roger za svojega naslednika izbral že pred leti, je sedaj predstojnik skupnosti.

Če vas zanima, kako poteka tedensko srečanje v Taizé-ju, berite dalje.
Tedensko srečanje traja od nedelje do nedelje. Obiskovalci so nastanjeni v lesenih hiškah ali velikih šotorih, ločeno po spolu. V poletnih mesecih in za velikonočne praznike je zaželeno, da s sabo prinesete šotor. V središču vsakodnevnega življenja v Taizéju so skupne molitve trikrat dnevno. Molitve sestavljajo petje Taizé-jskih spevov, branje Svetega pisma, prošnje in nekaj minut tišine. Po petkovi večerni molitvi sledi čaščenje križa, v soboto zvečer pa je molitev s svečkami, kar predstavlja Kristusovo vstajenje. Bratje iz skupnosti vsak dan pripravijo biblični uvod, ki mu sledita tišina ter pogovor v manjših skupinah. Popoldanske delavnice pomagajo poglobiti vez med vero in življenjem na različnih področjih kot so: delo, solidarnost, družbena vprašanja, umetnost in kultura, iskanje miru v svetu…Vsa dela (kuhanje, deljenje obrokov, pomivanje posode, čiščenje okolice, pomivanje kopalnic in WC-jev …) v Taizé-ju opravljajo prostovoljci, zato je zaželeno, da vsak poprime za kakšno delo. V bližini je tudi jezero, okoli njega pa je park, ki je krasen prostor za premišljevanje ali branje Svetega pisma. Po večerni molitvi je povsod tišina, razen v Oyaku, kjer se mladi lahko zabavajo do pol polnoči.
Dnevni urnik pa zgleda tako:
8:15 jutranja molitev, zatem zajtrk
10:00 dnevni biblični uvod, kateremu sledi osebna refleksija ali pogovor v malih skupinah, ali praktična opravila
12:20 opoldanska molitev, zatem kosilo
14:00 pevske vaje (kdor želi)
15:15 biblični uvod ali praktična opravila
17:15 čaj
17:45 tematske delavnice od torka naprej
19:00 večerja
20.30 večerna molitev, zatem nočni mir

V nedeljo :
8:45 zajtrk
10:00 maša
13:00 kosilo
19:00 večerja
20:30 molitev

Mladi, ki to želijo, lahko preživijo en teden ali vikend v tišini in si tako vzamejo čas za poslušanje, kako jim Bog govori skozi molitev, premišljevanje Svetega pisma in skozi dogodke v življenju.

V Sloveniji odhode v Taizé organizira društvo SKAM.

Še nekaj slik:

Kje je Taizé

brat Alois in brat Roger

cerkev Sprave

Vasica Taizé

Pri jezeru

Veliki šotori

Pokrajina

in filmček: http://www.youtube.com/watch?v=PJrxn5Wkp_g

viri:

… zakaj se kuhinjska sol ne sprime?

Andrej — Sun, 13 Apr 2008 10:05:37 +0000

Mogoče se spomnite, da je bilo včasih zelo pomembno, da se je sol hranila v posodicah, ki so bile tesno zaprte. Težava je namreč v tem, da je sol zelo higroskopna (veže vlago iz zraka) in se posledično prične sprijemati že po kratki izpostavljenosti vlagi. Novejša pakiranja soli pa vsebujejo sol, ki se ne sprime, četudi pustite posodico odprto za kar nekaj časa. Čemu je to tako?

Soli se namreč dodajajo t.i sredstva proti strjevanju (sprijemanju) (več na spletni strani dodatki k prehrani). Teh je cel kup in delujejo tako, da adsorbirajo (vežejo) odvečno vlago ali pa zaščitijo oz. prekrijejo delce, da vlaga ne more do njih.

Tip sredstva proti strjevanju je napisan na embalaži pakiranja in sicer je praviloma naveden kot E, ki mu sledi ustrezna številka.

Recimo E536, ki ga lahko na moji strani v sekciji dodatki k prehrani pretolmačite v kalijev ferocianid oz. kalijev heksacianoferat.

To, da se sol ne sprijema, je vsekakor velik bonus, vendar poglejmo kako pa je to v resnici zdravo in varno.

Znano je, da heksacianoferati s kislinami reagirajo tako, da se sprošča vodikov cianid. Za cianidni ion pa je dokazano, da preprečuje celično dihanje in posledično povzroči smrt. Ta strup so na veliko uporabljali nacisti v drugi svetovni vojni in sicer pod kodnim imenom Zyklon B. Nekateri so imeli stabilno nestrupeno mešanico celo pod plombami v zobeh (bila je neškodljiva dokler ni prišla v stik z zrakom). Ko so jih ujeli, so lahko plombo odlomili in pogoltnili strup ter tako napravili samomor.

Vrnimo se na kuhinjsko sol. V želodcu imamo ravno pravšnje pogoje za tako reakcijo: imamo želodčno kislino in heksacianoferat kot dodatek kuhinjski soli. Reakcija lahko torej teoretično poteče brez težav, zakaj pa potem niso heksacianoferati prepovedani dodatki? Najverjetneje zato, ker so koncentracije teh soli v kuhinjski soli majhne in je reakcija sprostitve cianida precej nefavorizirana. Večja verjetnost je očitno torej, da boste umrli zaradi prekomerne količine NaCl, kot cianida.

… zakaj plombe izpadejo?

Andrej — Wed, 02 Apr 2008 20:46:47 +0000

Vsakdo, ki ima eno izmed črnih oz. sivih plomb se bo prej kot slej srečal s problemom izpadanja plomb. Večina bo mislila, da je vzrok izključno mehanskega vzroka (zaradi drgnjenja se sklenina ali plomba izrabi), ampak poglejmo si še kemijsko razlago.

Pogled v priročnik bi vam razkril, da je črna plomba (imenovana tudi amalgamska plomba) iz mešanice živega srebra in enega izmed drugih kovinskih materialov (lahko je tudi mešanica kovin, recimo srebra, kositra, bakra in cinka).

Ker se vsaka plomba sproti pripravi, je skoraj nemogoče, da bi bila sestava plombe identična eni izmed plomb, ki jih že imate v ustih. V ustih imate pa tudi slino, ki je pripraven elektrolit. Že veste na kaj ciljam?

Vsaka izmed plomb se rahlo raztaplja v slini. Ker sestava plomb ni enaka, nastane koncentracijska razlika in posledično napetostna razlika. Zaradi te začne teči rahel tok! Sicer ni tako velik, da bi vam zasvetila žarnica v ustih, ampak nek tok pa vseeno je. Proces torej teče v ustih brez, da bi se tega zavedali. Še posebej so na udaru zobje oz. plombe, ki se stikajo!

Kot pri vsakem galvanskem členu se tudi tu ena izmed elektrod (plomb) raztaplja, na drugi pa se zadeva nalaga. Verjetno ste pravilno uganili, da bo prej ko slej tista plomba, ki se raztaplja, izpadla, ker se bo toliko zmanjšala.

Našel se bo kak skeptik, ki mi ne bo verjel. Ta naj zagrize v alufolijo (lahko tudi tisto od čokolade) tako, da bo med dvema plombama, prišlo bo do neposrednega stika in večjega toka. Skelenje zagotovljeno

… da je v dozi stepene smetane smejalni plin?

Andrej — Wed, 30 Jan 2008 17:58:12 +0000

Danes sem poskušal iztisniti še zadnje kaplje smetane iz doze, ko sem ugotovil, da ima potisni plin zanimiv vonj. Vonj sem že večkrat zaznal, vendar se nisem nikoli kaj preveč poglabljal v to, saj na dozi ni bilo označeno kateri plin je potisni plin. Neka logika mi je pravila, da je verjetno interten – ne, a res? in nestrupen – noro

Danes sem pa iz firbca pogledal in opazil, da je oznaka prisotna. Šlo se je za E942 oziroma didušikov oksid, dušikov (I) oksid, nitro, N₂O ali kakorkoli ga že hočete poimenovati. Ta plin ima zabavno lastnost, da je anestetik in da povzroča smeh, če ga inhalirate.

Zadevo sem vsekakor moral preizkusiti in dejansko sem se pričel režati kot nor (mogoče samo podzavestno), ampak mislim, da je to dobra iztočnica za nadaljne poskuse – stepena smetana, here I come!