Nogometna evforija

Včasih sem z zanimanjem spremljal nogometne tekme, v šolskih časih pa opravljal zadovoljivo nalogo vratarja na šolskem igrišču. Me je pa v zadnjem času malo minilo, edina športa, ki me trenutno zanimata so smučarski skoki in rally.
Seveda se je pred kratkim pričelo svetovno prvenstvo v nogometu in zato se nogometu ne moreš izogniti kamorkoli pogledaš. Je povsod. V časopisih, na televiziji, v reklamah, na embalažah, na postrih, radijske postaje nabijajo komade, ki so nogometno naravnani ali pa vsebujejo v besedilu Afrika, firme se hvalijo, da so uradni sponzorji reprezentance, pijemo lahko world cup 2010 limited edition pivo in še kaj bi se našlo. Vse to se mi zdi pretiravanje. Sploh ne vem zakaj se nogometu pripisuje tako velik pomen. Če pogledamo bolje, vidimo, da so slovenski športniki v drugih športih precej uspešnejši, ampak je pomp okrog njih precej manjši.
Letos sem si morda ogledal dve tekmi prvenstva, poškilil pa sem tudi na tekmo med Slovenijo in Alžirijo. Mogoče sem slabo izbral, ampak bilo mi je dolgčas, zaradi nadležnih vuvuzel, ki neprestano brenčijo v ozadju, pa je tekme bedno spremljati, ker se odziva publike sploh ne sliši. Lepo, da so Slovenci premagali Alžirce (mimogrede Robert Koren je iz Radelj ob Dravi), želim pa jim tudi, da premagajo ali ZDA ali Anglijo in jim zbijejo ego.