Delavec

Danes sem bratu pomagal pri postavljanju “šolnnge za plato”. Dan sem pričel ob 6:36, saj sem se namreč zaspal. Kljub temu se mi je uspelo do sedmih najesti, umiti in obleči. Odhitel sem k avtu, kjer me je pričakalo neljubo presenečenje. Na prednji pokrov so namreč padla garažna vrata, ki jih je prevrnil veter. Udrtina je bila kar velika (vanjo bi lahko položil prst), ampak besnel nisem -> se pač zgodi, šola za drugič. Odhitel sem delu naproti (konkretno sem hitel) in zamudil sem le 15 minut (dogovorjeni smo bili ob sedmih). Vmes na poti, sem srečal še kuno, zaradi katere sem obzirno upočasnil, da je ne bi povozil.
Delalo nas je pet. Postavljali smo stebre in nosilce, da se bo kasneje nanje nabilo deske in zalilo z betonom (“plata”). Petero nas je bilo le polovico časa, nato smo ostali le štirje. Delali smo od 7:00 (oni so začeli že prej) do 18:40. Vmes smo imeli dva premora (po 20 minut) za malico. Pri tem smo postavili 130 18 kilogramskih stebrov in nanje položili 73 2,65m dolgih lesenih nosilcev (okrog 10 kg). Nad tretjino teh številk sem postavil jaz in moram povedati, da sem trenutno hudo izčrpan.
Vse je bilo seveda potrebno umeriti, da bo zadeva ravna. Najnapornejše delo je bilo prilagajanje višine stebrov. Za zvišanje/znižanje moraš namreč zasukati steber in ob zarjavelosti nekaterih je bilo to prav mukotrpno delo. Če ne bi imel rokavic, bi imel sedaj verjetno krvave roke. O tem kako svinjska sem imel oblačila pa ne bi. Nekaj časa pa smo morali delati tudi v 1 cm globoki vodi, ampak na srečo mi čevlji niso premočili.
Na koncu dneva je sledila še večerja, brat pa mi je tudi pomagal izravnati vdrtino (se še vidi, vendar precej manj). Konec dober, vse dobro.

P.S: Delovnih poškodb ni bilo. Najhuje sem se poškodoval, ko sem si pri kosilu med nalaganja krompirja z njim opekel prst