… zakaj se kuhinjska sol ne sprime?

Mogoče se spomnite, da je bilo včasih zelo pomembno, da se je sol hranila v posodicah, ki so bile tesno zaprte. Težava je namreč v tem, da je sol zelo higroskopna (veže vlago iz zraka) in se posledično prične sprijemati že po kratki izpostavljenosti vlagi. Novejša pakiranja soli pa vsebujejo sol, ki se ne sprime, četudi pustite posodico odprto za kar nekaj časa. Čemu je to tako?

Soli se namreč dodajajo t.i sredstva proti strjevanju (sprijemanju) (več na spletni strani dodatki k prehrani). Teh je cel kup in delujejo tako, da adsorbirajo (vežejo) odvečno vlago ali pa zaščitijo oz. prekrijejo delce, da vlaga ne more do njih.

Tip sredstva proti strjevanju je napisan na embalaži pakiranja in sicer je praviloma naveden kot E, ki mu sledi ustrezna številka.

Recimo E536, ki ga lahko na moji strani v sekciji dodatki k prehrani pretolmačite v kalijev ferocianid oz. kalijev heksacianoferat.

To, da se sol ne sprijema, je vsekakor velik bonus, vendar poglejmo kako pa je to v resnici zdravo in varno.

Znano je, da heksacianoferati s kislinami reagirajo tako, da se sprošča vodikov cianid. Za cianidni ion pa je dokazano, da preprečuje celično dihanje in posledično povzroči smrt. Ta strup so na veliko uporabljali nacisti v drugi svetovni vojni in sicer pod kodnim imenom Zyklon B. Nekateri so imeli stabilno nestrupeno mešanico celo pod plombami v zobeh (bila je neškodljiva dokler ni prišla v stik z zrakom). Ko so jih ujeli, so lahko plombo odlomili in pogoltnili strup ter tako napravili samomor.

Vrnimo se na kuhinjsko sol. V želodcu imamo ravno pravšnje pogoje za tako reakcijo: imamo želodčno kislino in heksacianoferat kot dodatek kuhinjski soli. Reakcija lahko torej teoretično poteče brez težav, zakaj pa potem niso heksacianoferati prepovedani dodatki? Najverjetneje zato, ker so koncentracije teh soli v kuhinjski soli majhne in je reakcija sprostitve cianida precej nefavorizirana. Večja verjetnost je očitno torej, da boste umrli zaradi prekomerne količine NaCl, kot cianida.