Ko ima vrag mlade, jih ima obilo …

Tale teden je bil v računalniškem smislu prava katastrofa. Že to, da v Ljubljano nisem odnesel DVD enote, je bila brca v temo, ki se je kasneje kruto maščevala. Preseliti sem namreč želel komponente starega računala (v sledečem tekstu poimenovanega Athlon) v novo ohišje, ki je v resnici starejše od starega ohišja, v staro ohišje pa sem privijačil še starejšo konfiguracijo (v sledečem tekstu poimenovano Duron) od starega računala . Že iz te kolobocije stavkov je razvidno, da zadeva enostavno ni mogla uspeti .

(tekst je zelo dolg, ampak če je v vas vsaj malo računalničarja, vas utegne precej zabavati in nasmejati

Vijačenje Athlona ni potekalo brez zapletov, saj sem spregledal, da so luknje od adapterjev na ohišju kamor se privijači matična plošča, ponekod bile manjše od pričakovanih in glej ga zlomka: en vijak je nesrečno obtičal v eni izmed teh premajhnih lukenj in ker s sabo nisem imel klešč, sem bil povsem nemočen. Priviti se ga ni dalo do konca, pa tudi odstraniti ne. Rekel sem, da pač naj bo in ga zašravfal kolikor se je pač dalo.

Po glavi sem se udaril tudi naslednji trenutek, saj sem opazil, da sem za Durona rezerviral AGP grafično, AGP porta pa matična seveda ni imela. Jao. Na srečo je matična imela še integrirano grafično, tako da sem bil za kratek čas rešen.

V upanju, da sem zadevo uspešno preselil sem prižgal Athlona, prižiganje katerega se je pa ustavilo pri zaznavanju IDE enot. Po odklapljanju cele serije naprav sem končno ugotovil, da je za zastoj kriv optični mišak, ki je očitno spustil dušo. No, mene je prepričal, da optične miške ne kupim nikoli več.

Sledilo je najtežje opravilo, ki mi je uničilo celoten plan. Disk sem hotel najprej sklonirati in nato prenesti v Durona, tako bi ohranil nastavitve in sistem. Veselo sem zadegal oba diska v Athlona in pričel klonirati z ukazom dd (disk duplicate) o katerem sem menda celo že pisal. Vse lepo in prav, če bi bil disk res velik 40GB kot sem najprej mislil. Skoraj me je zadela kap, ko sem videl, da je ukaz izvrgel napako, češ da je zmanjkalo prostora na trdem disku. Ja, disk je bil velik le 20GB. No, saj je bil tudi izvorni disk velik 20GB, ampak zalomilo se je pri tem, da je bil ciljni disk 500MB manjši -> toliko o pravičnosti proizvajalcev strojne opreme.

V paniki sem v Athlona dal disk, ki sem ga imel v zunanjem ohišju in je imel 80GB (bil pa je seveda prazen, ker imam zunanji disk le za okras . Tale disk je že prej imel neke slabosti v navezi s trenutno matično ploščo, a v sili še vrag muhe žre in poskusil sem srečo. Kloniranje je potekalo uspešno in sistem se je brezhibno zagnal. Hvala Bogu.

Potem ko sem ves srečen Durona skupaj z diskom že oddal, sem na Athlonu poskušal vklopiti simulacijo miške v Kubuntuju. Nekak mi je po par urah poskušanja celo uspelo. Sistem je deloval zadovoljivo dokler ga nisem ponovno zagnal. fsck (filesystemcheck) je izvrgel napako češ da je particija s sistemom okvarjena in da ga naj poženem ročno. Skoraj se mi je ustavilo srce, ko sem zagledal napake. Ker se mi ni dalo pritiskati enter, da naj napake popravi, sem najprej uporabil denarnico nato pa izbral bolj eleganten način s pomočjo switcha -y

Po čudežu se je sistem kasneje zbootal in spet sem si oddahnil, čeprav sem vedel, da tole močno smrdi. Nisem se motil, saj mi je ob kopiranju datotek preko mreže na prenosni disk, zadeva zamrznila. S težkim srcem sem pritisnil reset gumb, ampak s tem sem si zapečatil usodo.

Najprej nisem opazil, da je reset gumb ostal v ohišju in zadeva se ni zagnala, ker se je resetirala v nedogled. Na monitorju seveda ni bilo znaka aktivnosti, piskalo pa tudi ni. V obupu sem se nekak spomnil še na reset gumb in res je ostal zataknjen za ohišjem. Grrr… Ko se je zadeva končno zagnala sem opazil napako -> GRUB Error 17. Zaganjalnik sistema je bil okvarjen. V obupu sem pobrskal za Kubuntu DVDjem nato pa sem se spomnil, da v računalniku DVD enote sploh ni. GULP. Kljub temu da se izvajal vragolije s Hiren Boot CDjem, mi zadeve ni uspelo popraviti, kvečjemu poslabšal sem jo.

OK, brez panike . Na srečo sem imel še vedno dostop do oddanega Durona, saj sem ga moral tudi skonfigurirati. Ker se je nahajal v študentskem domu je bil prvo seveda na vrsti internet. Žal so dostop do omrežja v tistem domu tako zakomplicirali, da sem potreboval ogromno pisanja v konzolo in urejanja datotek, da sem zadevo sploh spravil v tako stanje kot so zahtevala navodila. Nato sem dodal novega uporabnika in enostavno zbrisal sebe. FATAL ERROR! Ne vem kaj se je zgodilo, ampak novi uporabnik enostavno ni bil root (in se je sudo ukaz končal z napako, češ da je bil pogovor s su neuspešen. Ojej. Najhuje je bilo, da sem se v eni datoteki, ki je pripadala rootu in kamor je bilo potrebno vpisati uporabniško ime, zmotil v eni črki. Seveda ni bilo šans, da bi jo uredil in internet je na Duronu odpadel do nadaljnega.

OK. Ni sile. V želji da preizkusim še te komponente sem v CD pekač zadegal MP3 CD in pognal Amarok. Neka zla sila je hotela, da je pekač zašel v neskončno zanko in se vrtel kot zmešan. Ni se odzival na pritiske gumbov, na nič. Jao.

V skrajni sili sem poklical kolega, če lahko pri njem potegnem Kubuntu CD. To sem tudi izvršil in ves srečen sem ga dal v Athlona. Vrvica sreče se je pretrgala ko mi je sistem ob bootu izvrgel squasfs error -> slab sektor na CDju oz. pokvarjena datoteka. OMG. Pregled CDja mi je povedal, da je okvarjena le ena datoteka, ampak ker niti približno nisem imel pojma katera, se je sistem prebil le do ukazne vrstice. Hvalabogu da je delal internet, saj sem po urah garanja uspel sistem usposobiti do te mere, da sem pregledoval spletne strani v lynxu (neprecenljiva izkušnja), usposobil tekstovni MSN (ki ga bom verjetno kar obdržal in celo igral tekstovne igre. Pregledovalnika slik mi kljub temu, da bi ga krvavo rabil ni uspelo usposobiti.

To je konec sage, ki pa je mela še dodatne podepizode. Ena je bila iskanje miške z navadno kroglico, ki je bila hudo naporno početje, saj so očitno optični mišaki preveč popularni. Končno sem jo našel v Comtronu. Z drugimi podepizodami pa niti ne bi utrujal, ker me direktno boli glava, ko se spomnim nanje.

Tako se je končala nočna mora, ki pa je imela koristne posledice, saj sem se pobliže spoznal s ukazno vrstico v Kubuntu-ju.

P.S: marsikdo se bo vprašal zakaj nisem enostavno prenesel diska iz Durona nazaj v Athlona. Odgovor je na dlani. Če bi uničil sistem še na tistem disku bi bila zadeva enostavno obupna, tako pa je bila celo za zdržati.